Pričenjam 21. nujno sejo Odbora za zunanjo politiko.

Glede prisotnosti vas obveščam, da sem prejela opravičilo, da se seje ne more udeležiti gospod Zmago Jelinčič Plemeniti, prav tako pa imam pred seboj nekaj pooblastil in sicer poslanec Leon Merjasec nadomešča gospoda Ljuba Žnidarja, gospod Gregor Perič nadomešča magister Branislava Rajića, gospod Janez Moškrič nadomešča gospoda Francija Kepo, ter gospa Jerca Korče nadomešča gospoda Marjana Šarca.

Lepo pozdravljam vse vabljene in prisotne na seji, besedo pa sedaj dajem predsedniku Odbora za zadeve Evropske unije, gospodu Marku Pogačniku.

Ja, spoštovane kolegice in kolegi, začenjam 16. nujno sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Tudi sam lepo pozdravljam vse vabljene in pa prisotne na seji.

Obveščam vas, da so zadržani in da se seje ne morejo udeležiti Zmago Jelinčič Plemeniti, ki se je tudi opravičil. Na seji kot nadomestne članice in člani sodelujejo naslednje poslanke in poslanci; Monika Gregorčič nadomešča kvota SMC in pa poslanka Lidija Divjak Mirnik nadomešča poslanca Igorja Pečka. Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje obeh odborov, ker v poslovniškem roku s predsednico nisva prejela predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – DOPIS MINISTRA ZA ZUNANJE ZADEVE DR. ANŽETA LOGARJA K MEDRESORSKEMU POROČILU O VLADAVINI PRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE, KI SPODKOPAVA KAKOVOST IN UČINKOVITOST SLOVENSKEGA PRAVOSODNEGA SISTEMA IN GROBO POSEGA V NEODVNISNOST SODNE VEJE OBLASTI TER NEODZIVNOST MINISTRSTVA NA PROVOKACIJE MADŽARSKE.

Kot gradivo ste prejeli zahtevo Poslanskih skupin Levica, SD, LMŠ in SAB za sklic nujne seje odborov, ki je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem seje. 2. 6. 2020 ste prejeli še predlog Poslanske skupine SD za dodatno gradivo in sicer odziv dr. Klemna Grošlja in Irene Jovove na sprejemno pismo zunanjega ministra k poročilu o vladavini prava v Sloveniji. Na sejo sva s predsednico Moniko Gregorčič povabila vse, ki so jih v svoji zahtevi za sklic nujne seje obeh odborov predlagali vlagatelji. Kot je običajno za sejo Odbora za zadeve Evropske unije, so na skupno sejo povabljene tudi poslanke in poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije.

Prehajamo na obravnavo za predstavitev zahteve za sklic nujne seje obeh odborov. Dajem najprej besedo obema predstavnikoma Poslanskih skupin vlagateljev zahteve.

Prosim dr. Matej T. Vatovec, imate besedo.

Najlepša hvala predsednik, lep pozdrav vsem.

Zdaj kot rečeno, v opoziciji smo zahtevali sklic nujne seje dveh odborov, Odbora za zunanjo politiko in Odbora za zadeve Evropske unije, po tem, ko je v javnost prišla vest, novica, da je poročilo o stanju vladavine prava v Republiki Sloveniji zunanji minister dr. Logar Evropski komisiji poslal z nekakšnim spremnim dopisom oziroma bom rekel bolj nekakšnim komentarjem na vsebino tega letnega poročilo. Zdaj gotovo je vladavina prava ena od ključnih, ena od glavnih točk, s katero se tudi nova Evropska komisija ukvarja in mislim, da upravičeno. Lahko z gotovostjo trdimo, da je vladavina prava nekaj, kar je pod močnim pritiskom, pod močnim vprašajem, predvsem zaradi delovanja nekaterih držav članic, ki spadajo v tako imenovano višegrajsko skupino. Tu imam seveda v mislih predvsem sistematične kršitve, ki se dogajajo na tem področju na Madžarskem in Poljskem. Zdaj zakaj je ta dopis, ki je pricurljal v medije ta uradni dopis z glavo Ministrstva za zunanje zadeve, oziroma ministra samega, predmet te seje, te zahteve za sklic. Različna ministrstva so pripravila oziroma pripravljala to letno poročilo, seveda pod vodstvom Ministrstva za pravosodje. Gre za 36 strani obsežno poročilo, ki zajema štiri ključne stebre vladavine prava, to so pravosodje, boj proti korupciji, institucionalne zadeve in medijski pluralizem. Se pravi gre za štiri področja, za katera lahko tudi zatrdimo, da se soočajo z neko, z nekimi težkimi časi tudi v Republiki Sloveniji, ampak govorim o zadnjih treh mesecih. Zdaj to strokovno poročilo je kot rečeno obsežno. Mislim, da tudi z nekaterimi svetlimi točkami in govori o tem, da se stanje na področju pravosodja predvsem v Sloveniji kljub določenim kritičnim točkam vseeno izboljšuje, zato je toliko bolj presenetljivo, da je zunanji minister to poročilo Evropski komisiji poslal z nekim popolnoma diametralnim spremnim dopisom. V tem dopisu minister Logar dobesedno napada oziroma skuša na vsak način dokazati, da je stanje slovenskega pravosodja, predvsem sodne veje oblasti, bom rekel relikt nekih preteklih časov, da je polno krivic in predvsem bom rekel politično motiviranih krivic. Se pravi ta dopis tako ali drugače v nekem podtonu skuša nakazovati na to, da je sodna veja oblasti pod vplivom neke že zdavnaj, neke že zdavnaj izginule institucije neke pač razpadle države in da se še vedno tam ni uspel demokratizirati ta sistem. To je popolnoma na las podobno temu, kar lahko spremljamo s strani stranke kateri pripada zunanji minister, v bistvu že več kot zadnjih 20 let, se pravi napadi na pravosodje so neka kontinuirana stvar, ki se sedaj z vodenjem Vlade in ministrovanjem vleče predvsem pri predstavnikih stranke SDS v Vladi. Seveda ni zanemarljivo tudi dejstvo, da je ta dopis šel v Evropo, v svet samo nekaj tednov za tem, ko sta Odbora za zunanjo politiko in Odbor za kulturo na svoji skupni seji glede napadov na medije, ki so se prav tako zgodili s strani vladne službe Ukom in tudi z vlogo, ki jo je imela od tam zunanje ministrstvo. No, odbora sta sprejela sklep, v katerem sta jasno zahtevala od Vlade in od ministrstva, da seveda tisti odziv na platformo sveta Evrope umakne in se seveda tudi opraviči za tisti odziv. In kolikor je meni znano, ta sklep še ni bil izvršen. Govorimo pa o sklepu iz 24. aprila, se pravi več kot en mesec nazaj. Tako da tu ne govorimo zgolj o tem, da se bom rekel kar direktno zlorablja institucijo Ministrstva za zunanje zadeve in tudi drugih vladnih služb za neke čisto partikularne interese, ampak se v bistvu tudi sistematično prezira vlogo parlamenta, vlogo Državnega zbora, kateremu seveda ministri in tudi Vlada kot celota odgovarjajo. Tako da gre za pri tem dopisu gre za seveda popolnoma pristransko oceno nekega, neke ločene veje oblasti, to je treba tudi med vrsticami podčrtati in pomeni tudi neko popolnoma neustrezno popotnico temu poročilu, poleg tega, da seveda lahko predstavlja tudi zlorabo nekega uradnega organa. Zdaj ta dejanja, ki so očitno kontinuirana na ministrstvu, ta dejanja ministra Logarja očitno kažejo na to, da seveda se ne bo ustavil, da ne gre za spodrsljaje kot takrat pri tistem, pri tisti medijski zadevi, ampak da gre za pač neko kontinuirano, neko kontinuirano delovanje, ki očitno mora imeti v ozadju nek konkretni interes in seveda nakazuje tudi to, da minister sistematično prezira ali pa tudi krši to, kar so pristojnosti ministra za zunanje zadeve. Torej še enkrat, v odzivu na bom rekel ta medijski lik tega dopisa, čeprav je bil potem dan kasneje tudi objavljen na spletišču Vlade Republike Slovenije, je skušal najprej minister zapakirati v neko obliko osebnega pisma in da je seveda to osebno pismo prišlo v javnost po nekih stranskih poteh. Zdaj tle seveda, to je bilo zatrjeno v Odmevih, 12. maja, tudi malo smo seveda priča nekemu dvojnemu zavajanju. Prvo zavajanje je to, da gre za osebni dopis, osebno pismo. Kot rečeno, ta dopis je bil poslan na glavi ministra za zunanje zadeve in pri nekem uradnem pošiljanju uradnega poročila, ki služi Evropski komisiji pri pripravi svojih dokumentov oziroma svojih preglednih poročil, ne morejo v nobenem primeru biti neko osebno pismo, tako da ko minister pošilja nek dopis kot spremni dopis, ne more nikoli biti osebni, to neka osebna korespondenca. Drugo zavajanje pa je seveda to, da ne gre za nek javni dokument. Kot rečeno, je bil dopis objavljen tudi na spletiščih Vlade in bi, verjamem, da tudi s kakšno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja lahko prišli do tega dopisa, če ne bi bil drugače javno dostopen, ampak gre za uradno komunikacijo. In ta uradna komunikacija je ta točka na kateri pravzaprav tudi stoji ta zahteva za sklic nujne seje. Kot rečeno, ta uradna komunikacija se je v zadnjih, v zadnjem času pa ne samo pri Ministrstvu za zunanje zadeve, ampak širše, seveda pa najbolj prominentno pri predsedniku Vlade izkazuje kot neko nadaljevanje, še enkrat poudarjam tega, kar smo bili navajeni pri na splošni komunikaciji predstavnikov stranke SDS, seveda glede pravosodja, glede sodnega sistema, pa tudi glede medijev in ostalih vidikov družbe, tako da gre za ta enostranski pogled, za neke enostranske in tudi neutemeljene obsodbe, ki služijo neki agendi in ta agenda seveda ni nepovezana z usmeritvijo oziroma s težnjo, ki jo imajo v SDS-u v kontekstu mednarodnih odnosov, predvsem znotraj Evropske unije. Tu seveda govorim o tem, da se s takšnimi potezami Republika Slovenija tako ali drugače skuša postaviti na neke druge kretnice, na kretnice, ki ne mirijo ali pa ne vodijo v tisto, kar je bilo sprejeto v strateških dokumentih v tem Državnem zboru. Govorim o strategiji zunanje politike Republike Slovenije in tudi o deklaraciji zunanje politike Republike Slovenije, dvema dokumentoma, ki sta bila sprejeta v tem Državnem zboru in tudi zelo jasno določata oziroma usmerjata kakšna je pot, ki jo mora Ministrstvo za zunanje zadeve ubrati pri svojem delovanju. Ko je minister oziroma takrat poslanec Logar nastopil na zaslišanju pred Odborom za zunanjo politiko, je z več strani prišlo vprašanje ali nas lahko skrbi, da bi se slovenska zunanja politika kakorkoli spremenila pod njegovim vodstvom in takrat je gospod Logar zatrdil, da se bo držal tega, kar so, kar je Odbor za zunanjo politiko oziroma Državni zbor sprejel kot strategijo in deklaracijo. Temu zdaj očitno ni več tako. S tem dopisom minister Logar ni prekoračil in ignoriral ali pa ni zgolj prekoračil in ignoriral svoje pristojnosti kot minister, ampak mislim, da je s takšnimi dejanji, govorim tukaj v paketu tako s tistim pismom glede medijev, kot s tem spremnim dopisom. V bistvu na nek način gre tudi v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije. Gre v nasprotju s tem kakšna je vloga oziroma kakšen bi moral biti odnos izvršne veje oblasti do zakonodajne veje. Tu še enkrat poudarjam, da je odgovornost ministrov ne samo Državnemu zboru neposredno, ampak tudi dokumentu, ki jih ta Državni zbor sprejema in tu še enkrat poudarjam, tako strategijo kot deklaracijo, kakor tudi sklep Odborov za zunanjo politiko in kulturo, ki se še vedno ignorira. Sem že povedal, da so trditve v dopisu, ki je bil poslan v nasprotju pravzaprav z ugotovitvami v poročilu, so v nasprotju z tudi z neko temeljno nalogo, ki bi jo moralo imet, ki bi jo moral imeti, morala imeti Ministrstvo za zunanje zadeve. Ta vloga je tudi skladno z strategijo in deklaracijo, da krepi ugled Republike Slovenije v tujini. Predlagatelji te seje ocenjujemo, da takšni spodrsljaji, ki seveda niso spodrsljaji, ampak takšne uzurpacije položaja ministra ali pa ministrstva, ne samo, da škodijo na splošno podobi sodstva, ampak tudi celotne države v mednarodnem prostoru. To, da nek minister opremi poročilo, se pravi uraden dokument s popolnoma pristranskim dopisom, kjer seveda tudi mimogrede izpusti marsikatero stvar, recimo zastarane zadeve, v katerih je bil tudi kdo iz SDS-a vpleten. Ni samo neko nasprotovanje drugemu resorju, recimo Ministrstvu za pravosodje pa vsem, ki so pripravljali to poročilo, ampak je tudi oster napad na podobo, ki jo ima sodna veja oblasti v Evropski uniji, ampak tudi na državo kot tako. To, kar naslika minister v tem spremnem dopisu, je podoba neke države, ki skorajda da ne še vedno tava v nekih sredi osemdesetih let ali pa kaj podobnega in je zelo podobna retoriki, ki jo imajo tudi ali pa predvsem višegrajske države, ko se spravljajo na sile kontinuitete na bivše komuniste in tako naprej. Skratka, gre za neko popolnoma popačeno sliko, ki bi ji težko kdo pritrdil. Kot rečeno, ta modus operandi je isti. V tem Državnem zboru smo v preteklosti, ko je bila SDS v opoziciji večkrat bili priča zahtevam za sklice nujnih sej Odbora za pravosodje, kjer se je skušalo na tak ali drugačen način obravnavati in obračunavati s sodniki, tožilci in tako naprej. Smo imeli tudi primer, kjer se je konkretno poseglo v tudi še odprte primere, recimo preiskovalna komisija glede zadeve Kangler. Skratka, to so stvari, ki jih ne smemo zanemariti. Gre za neko težnjo stranke SDS, da obračunava s svojimi nasprotniki oziroma s tistimi, ki jih imajo za nasprotnike, to je potrebno podčrtati. Gre za neke namišljene fantazme, na katere se spravljajo. Problematično pa je v tem primeru, da se takšen modus operandi nadaljuje iz pozicije oblasti. Zdaj gre za ta nek ponavljajoč trend, ki je predvsem zaskrbljujoč ko v bistvu Vlada Republike Slovenije na tak način začne komunicirati. Tu ni samo vloga ministrstva, ampak vloga vlade kot take in seveda tudi predsednika vlade, ki je odgovoren za koordinacijo dela celotne vlade. In tu govorim ponovno o tej sličnosti z madžarskim primerom ali pa z državami višegrajske skupine. Pač imamo oblast, ki si je dobesedno uzurpirala ne samo seveda vse mehanizme oblasti, ampak tudi, bom rekel sredstva komunikacije. Če pogledate uradni vladni profil vlade na družbenih omrežjih, bi se, če bi ga nekoliko nepozorno pogledali, lahko hitro zamenjali za to, kar se je še pred kratkim tweetalo na socialnih omrežjih stranke SDS. In to je tudi ena od problematik tega, kako SDS razume oblast oziroma kako razume vlado. Vlada se mora, bi se morala ali pa se bo morala zavedati, da je pravzaprav vlada vseh, ne samo vlada ene stranke, in da mora tako ali drugače zastopati interese države kot take, ne pa zgolj ozkih partikularnih interesov ene od političnih strank. In te sličnosti seveda gredo vse do napadov na medije, nevladne organizacije, napadov na pravosodje, kot smo temu priča danes.

Zdaj, kar se tiče konkretnega primera s pravosodjem seveda si ne moremo delati utvar, da je vse popolnoma na mestu, da nima slovensko pravosodje nobene težave, ampak način, na katerega je to prikazano v tem spremnem dopisu, pa je nekaj popolnoma drugega. Samo vrhovno sodišče se je seveda tudi odzvalo na dopis ministra Logarja in zanika večino ali pa dober del teh trditev, ki so v tem dopisu navedene in predvsem postavlja ta dopis oziroma to zanikanje postavlja eno ključno vprašanje, in to je to koliko časa lahko še slovenska oziroma sodna veja zdrži te pritiske. Kar se tiče, kar se tiče sodstva seveda lahko odpiramo kritike na več točkah. Verjetno si vsi želimo, da bi imeli čim bolj učinkovito, čim bolj učinkovit pravosodni sistem, je pa tudi res, da se te delitve, ki prihajajo iz političnih strank, se pravi trditve kot so to, da gre za, bom rekel razlikovanje med nekimi opozicijskimi ali pa koalicijskimi primeri in tako naprej, govorijo o tem, da so to stvari, ki so pertinentne za sodišča, medtem ko bi moralo biti zelo jasno sporočilo, da sodišča delujejo nepristransko in če imamo kakšne težave, so to težave z dolgotrajnimi postopki in na žalost tudi primeri, ki potem zastarajo, o kateri ne bom podrobneje zdaj v tem trenutku.

Druga stvar, ki je pomembna tudi s tega vidika in se navezuje na to delovanje ministra Logarja, je pa neodzivnost ministrstva ko gre za, bom rekel nek širši nacionalni interes, in tu govorim o stvari, ki smo jo zapisali v sklicu, to je molk ob težnjah madžarskega revizionizma. Govorim o objavi Viktorja Orbana, se pravi predsednika vlade Madžarske, kjer je pod pretvezo čestitke maturantom seveda objavil sliko Evrope, kjer je zemljevid Madžarske pred trianonsko pogodbo, se pravi zemljevid Madžarske, ki ne posega zgolj v slovensko ozemlje, ampak ozemlje števila držav, ki so takrat, katerim je takrat bilo narodno ozemlje zavzeto s strani takratne Avstro-Ogrske. Govorim o tem, da je to, ta molk, tudi na nek način zanikanje tega dolgoletnega trpljenja predvsem naših rojakov v Prekmurju, vemo, da je vrnitev Prekmurja matični domovini eden od ključnih praznikov trenutno v Republiki Slovenije, eden od velikih praznikov katerega se spominjajo in ki tudi govori o tem, da je bilo v zgodovini veliko krivic storjenih kar se tiče ozemeljske celovitosti Republike Slovenije, in tudi tu je pravzaprav zelo presenetljivo, da je ministrstvo praktično zamahnilo z roko ob tej objavi. In naj dodam, da se stranka Fidesz, pa tudi vlada, že večkrat v preteklih letih ponosno slikajo pred zemljevidom Velike Madžarske. Pred kratkim so imeli seveda tudi podoben primer madžarske veleposlanice v Sloveniji, v katere pisarni tudi stoji en tak zemljevid, ne? In ta neodzivnost oziroma to pomanjkanje te reakcije, vsaj neke načelne obsodbe javne, nakazuje na to servilnost oziroma to preveliko težnjo ali pa željo, da bi se približali višegrajski skupini. Madžarska je gotovo ena od vodilnih v tej skupini in seveda je tudi razumljivo zakaj glede na povezave SDS-a s Fideszom oziroma SDS-a z Viktorjem Orbanom. Po sklicu te seje se stvari seveda niso ustavile. Imamo še primer narodnega doma v Trst, imamo primer 12. junija. Tržaški mestni svet je razglasil 12. junij kot praznik osvoboditve pod jugoslovansko okupacijo, na kar se ministrstvo tudi ni ustrezno odzvalo oziroma je v svojem odzivu v svoji maniri dejalo, da tega ne bo podrobno komentiralo, ker gre za neko lokalno zadevo tuje države oziroma neke tuje občine, ni pa pozabilo na koncu povleči enačaja med trpljenjem, ki ga je povzročil fašizem in nacizem v Trstu in prebivalcem Trsta in seveda tudi komunizem, čeprav vemo, da kakšna so zgodovinska dejstva, ki jih podpira tudi mešana komisija italijansko-slovenskih zgodovinarjev, glede tega obdobja. Poglejte, 1. maja 1945 so jugoslovanski vojaki kot predstavniki zaveznikov, se pravi zavezniških sil, v tistem trenutku osvobodili Trst izpod nacistične okupacije - šlo je za osvoboditev. In tudi tu imamo neko zaskrbljujoče popuščanje pri teh revizionističnih težnjah naših sosed.

Tako, da v zaključku bi rad poudaril, da smo seveda upravičeno zaskrbljeni nad tem, kaj to pomeni za Republiko Slovenijo, kaj to pomeni za njen ugled v evropskem političnem prostoru in za usmeritev, ki jo ta država še ima. Zanikanje nekih temeljnih mehanizmov vladavine prava, pa tudi nenazadnje ozemeljske celovitosti, je zaskrbljujoč trend in seveda vreden vsega obsojanja. Zato smo skupno sejo tudi predlagali, da odbora sprejmeta štiri sklepe.

Prvi sklep je ta, da ugotavljata odbora, da je spremni dopis, ki ga je pripravil minister za zunanje zadeve dr. Logar in je priložen k medresorskemu poročilu o vladavini prava v Republiki Sloveniji in poslan Evropski komisiji, izrazito pristranski in politično motiviran dokument, ki pomeni spodkopavanja pravne države v Republiki Sloveniji ter grobo posega v neodvisnost in nepristranskost sodstva Republiki Sloveniji.

Z drugim sklepom odbora obsojata ravnanja predsednika vlade ter ministra za zunanje zadeve pri napadih na svobodo in neodvisnost sodstva in medijev in ob hkratnem zapostavljanju dolžnosti branjenja slovenskih interesov in ozemeljske integritete.

S tretjim sklepom predlagamo, da se spremni dopis uradno umakne in da se Evropski komisiji nemudoma posreduje opravičilo za nesprejemljivo in nedostojno komunikacijo ministra za zunanje zadeve.

S četrtim sklepom pa odbora pozivata oziroma nalagata vladi in njenim javnim funkcionarjem, podobno kot smo to predlagali pri prejšnjem primeru, pri primeru medijev, da se vzdržita takšnih dejanj in dajanj izjav, ki služijo zgolj partikularnim interesom stranke SDS ter škodijo ugledu in dobremu imenu Republike Slovenije.

Na tem mestu pa bi predal besedo še kolegu Nemcu.

Hvala lepa, spoštovani. Tudi v mojem imenu dober večer, lep pozdrav vsem skupaj.

Ter seveda nad vsem tem kar je moj kolega Vatovec dejal, lahko samo opozorim, da v kolikor Republika Slovenija v naslednjem obdobju, torej do konca tega mandata v času predsedovanja ne bo spremenila svoje strategije, nam ostaja še edino upanje predsedovanje, kjer nas ne, kjer nas ne po naši izbiri le uokvirja med jedrne države Evropske unije. V kolikor ne bomo sprejeli spremembe v svojem pozicioniranju zunanje politike, potem bomo per partes bom rekel sledili ambicije očitno nekaterih, da se bomo umaknili v izolacijo oziroma bomo izolirani še več. Obakrat vam je, spoštovani minister uspelo zamolčati, predstaviti relevantna dejstva. Govorim obakrat, enkrat s sklepom nerealiziranim tisti, ki vam narekuje, da umaknete sporno tako imenovano depešo, katero ste vi sami problematizirali in drugo, tekst oziroma, ki ga, dopis, ki ga obravnavamo danes. Obakrat vam je uspelo zamolčati relevantna dejstva, spoštovani minister. Podali ste le tista, kot je moj kolega Vatovec omenil, ki so pogodu ene politične stranke. Dvomim, da bi se ministrica za pravosodje strinjala z dokumentom, kjer ni omenjena patrija, kjer ni omenjena, kjer ni omenjen bom rekel vsi, niso omenjeni vsi zastarani postopki, kjer nismo omenjeni posamezniki, ki ne dvigujejo pošte in ti se sklicujejo na krivosodje. Spoštovani, kaj ste odgovorili na vprašanje evropske komisarke Jurove ob poizvedbah kaj se dogaja v Republiki Sloveniji ob tako imenovani depeši poslani. Dopis ministra za zunanje zadeve je nadaljevanje, kot je že kolega Vatovec rekel neke politike, ki bolj spominja na enopartijski sistem, kajti vladajoča, se opravičujem z vsem spoštovanjem članom SDS-a namreč prevzema vajeti ne samo v Vladi, ne samo v notranji politiki ampak predvsem v zunanji politiki. Zato me čudi ta tiha podpora, predvsem koalicijskih partnerjev, kljub večkrat vehementno izjavljenimi izjavami predsednice in predsednika, da se preprosto distancirajo izrečenih besed. Preprosto se distancirajo od zunanje politike in preprosto se distancirajo od politike SDS, ampak v njej pa sodelujejo. Sodelujejo v izolaciji Republike Slovenije. Za depešo so bili napadeni mediji, z dopisom pa je bilo napadeno neodvisno sodstvo, ki seveda temelji na demokratičnih temeljih, na demokratičnih temeljih družbe, ki bi moralo biti zasnovano na vladavini prava. Zunanje ministrstvo predstavlja odmik Republike Slovenije od jedrnih evropskih držav, od dveh vodilnih ter najpomembnejših držav v srednji Evropi, Nemčije in Avstrije. Kar je bila z ustavnim konsenzom sprejeta dolgoročna zunanje politična usmeritev Republike Slovenije v dveh aktih, kot je kolega Vatovec že omenjal. Zunanja politika, ki jo vodi dr. Anže Logar, nas vedno bolj približuje dvema državama, to sta predvsem žal v negativnem kontekstu, ko govorimo o vladavini prava, Madžarska in Poljska. Od demokratičnih držav utemeljenih na vladavini prava nas tovrstna ravnanja preusmerjajo k skupini držav, ki legalizirajo totalitarne prijeme, moč je videti v bližnji soseščini kako to deluje, ki posegajo v človekove pravice, ne samo v tretjih državah, ampak v članicah Evropske unije in so se podale v politični boj in uporabljajo lažne novice in to je tisto, kar najbolj boli. Uporabljajo sumljive vire financiranja, omejujejo svobodo in neodvisnost poročanja in delovanja medijev in uporabljajo zelo nevarno in sovražno retoriko, kar je moč priča praktično dnevno s tviti predsednika Vlade. Slovenija ima velik problem, spoštovane kolegice in kolegi zaradi Vlade, ki ne upošteva zakonodajne vladne oziroma veje oblasti, ki ji nalaga po vzor na skupni seji Odbora za kulturo, da sporni odziv Urada Vlade za komuniciranje sloni na spletno platformo Sveta Evrope umakne. Hkrati odbora sta pozivala na prejšnji seji, ko smo obravnavali podobno temo, da vse nosilce javnih funkcij, ki zagovarjajo iz zastopajo Republiko Slovenije, naj se vzdržijo vsakršnega omejevanja svobode novinarskega dela in uredniške neodvisnosti ter posega v pravico javnosti do obveščanja. Glede na Zakon o zunanjih zadevah je nosilec zunanje politike MZZ, ki tudi usklajuje in napotuje druga ministrstva in vladne družbe, ki izvajajo zunanjo politiko v okviru svojih pristojnosti. Torej naslovnik sprejetega sklepa, katerega Ministrstvo za zunanje zadeve ne želi implementirati oziroma uveljaviti voljo zakonodajno vladne veje oblasti, je tudi po novem del Ministrstva za pravosodje in z velikim zanimanjem bomo spremljali današnjo interpretacijo dogodkov s strani spoštovane ministrice za pravosodje, ki je že tudi v medijih podala jasno stališče, da se ne more strinjati z zapisanim, ampak bomo slišali ministrico za pravosodje kaj bo imela na to temo za povedati. Zdaj je jasno, spoštovani minister, zakaj tedaj, ko smo imeli prejšnjo sejo niste omenili, da v diplomatski korespondenci ni v navadi dostojno in sprejemljivo. Tudi ne, da se na kurtoazijo sogovornika odgovarja z osebnimi mnenji. Vemo vsi, da dragi Didier, dragi Anže, v diplomaciji, ko govorimo v imenu države ne obstaja. Seveda lahko v nekem vljudnostnem spremnem govoru, ampak ne z jasnimi podanimi stališči, še posebej, če to ni usklajeno z ostalimi resorji, ki se jih ta vsebina tiče, kajti dokument ni pripravljalo samo Ministrstvo za pravosodje ampak mnogi akterji. Več bomo slišali v nadaljevanju kdo in kaj in s kakšnim namenom je pripravljal ta dokument, ki je potem dobil neko drugo obliko z osebno noto, dragi Didier, dragi Anže, kajti minister je sam na Odmevih odgovarjal na vprašanje o tem, kako je predstavljeno javnosti to pismo odgovoril, da gre za osebno korespondenco. Torej, kaže na odnos, ki ga odraža zloraba državnih inštitucij, to je par excellence in je nemoč se te temu izogniti. Nismo bili še nikdar priča česar takšnemu v času zgodovine Republike Slovenije, kljub temu, da je gospod Janez Janša vodil že dve Vladi pred tem. Gre za zlorabo, evidentno zlorabo ministrstva ter očitno zlorabo stroke, kajti stroka je pripravila ta dokument, ki nima nobene veze s stranko SDS ali pa z bom rekel agendo, ki jo ta stranka ima tako v notranji kot v zunanji politiki. Gre za kot že rečeno preko uradnih dokumentov in kanalov, ki na papirju z uradnimi insignami ne sporočajo osebnih zavajajočih mnenj in arbitrarnih ocen ene stranke in sporočajo predvsem strokovno poročilo in strokovno mnenje. Torej to je omalovažujoče do lastne države, do lastnih inštitucij, do lastnih strokovnjakov. Če nam spoštovani minister, želite še kaj povedati o prihodnjih potezah, da nas ne bo presenetilo ne nas, ne koalicijske partnerje, imate danes priložnost, da nam pojasnite kaj boste v prihajajoči oziroma v bližnji prihodnosti storili ali morebiti nas čaka odstop od tiste skupine, ki ji radi rečemo skupina prijateljstva vladavine prava ali pa skupine za mediacijo ali pa skupine za podporo Palestini, kajti to so nadaljnji koraki, ki jih lahko pričakujemo od ministra, zato spoštovana koalicija vas že vnaprej opozarjam, da ne boste se preprosto ogradili od tovrstnega početja, kajti vselej bo težje kot ste to dojeli do zdaj. Torej vladavina prava v Sloveniji ne more biti katalizator vaših osebnih strankarskih spoštovane kolegice in kolegi, percepcije interesov. Tega nihče prej ni počel, tega nihče prej tako ni zlorabljal. Kako je po vašem zavzemanju, da se neutemeljeno črni področje medijev in pravosodja, predvsem o katerem govorimo danes ter rating Republike Slovenije v različnih institucijah po različnih indeksih, s posledično pri evropskem semestru očrni in to, spoštovani, vpliva na politično finančne ratinge Republike Slovenije. Dobro veste kako delujejo finančni trgi, bonitetne hiše dajejo ocene tudi na podlagi stabilnosti, politične stabilnosti v Republiki Sloveniji ter seveda gospodarskega potenciala, ki ga država ima. S tem pa spodbijamo vse postulate Republike Slovenije, ki smo jih skupaj, tako levi, desni gradili trideset let, pa kljub razlikam, ki jih imamo nikdar še nismo bili priča takšnemu početju. Pri tem prosim povejte jasno državljanom kdo bo za to odgovoren in kdo bo za to odgovarjal. Ne samo politično, ampak tudi finančno. Kdo je tisti, ki preusmerja našo državo iz centra na provinco. Kdo je tisti, ki preusmerja našo državo iz zgledne centralne jugovzhodne, če smem reči, države, ki je bila od vstopa v Evropsko unijo in prej zgled mnogokaterim starejšim članicam, danes pa postaja predvsem predmet pogovorov DKP, veleposlaništev, ki zaskrbljeno spremljajo, kaj se dogaja v Republiki Sloveniji. Torej, vsi navzoči, ne samo predstavniki tujih diplomatskih predstavništev, tudi predstavništev v Bruslju, se sprašujejo, kaj se dogaja v tej nekoč vzorni podalpski državi. V tujih evropskih medijih močno odmeva vse skupaj, ne samo to, da si lahko neka paradržavna milica dovoli zasesti policijo v eni od demokratičnih držav tega sveta, ampak tudi ti politični pamfleti, ki imajo izrazito politično noto, po zgledu nekaterih drugih držav članic ravno tako na samem obrobju dojemanja vladavine prava, kot sta že omenjeni, žal, Poljska in Madžarska.

Kako to prispeva k boljšemu političnemu, gospodarskemu ali pa kulturnemu pogledu na Republiko Slovenijo, če želite. Dejansko, ko se spreminja medijska srenja, odnos do kulture, odnos do varnosti in varovanja, pa seveda to, o čemer govorimo danes, o odnosu do pravosodja. Vemo, kot že rečeno, komu danes ni uspelo pojasniti premoženja; vemo, kdo se je izmikal avtoriteti sodišč; vemo, kdo želi rušiti integriteto, kdo želi posegati v neodvisnost medijev, kdo želi posegati v blatenje državnih institucij, v zaviranje dela preiskovalnih organov, v nevarno in skrajno ogrožajoče za demokracijo in neodvisno delovanje vseh organov, tudi represivnih, če želite, ne samo sodnih. Sicer pa prekopiran vzorec iz Madžarske, drage kolegice in kolegi, iz učbenika.

Spoštovani minister, imam nekaj vprašanj za vas. In sicer, kje je realizacija vaše napovedi, da bo Republika Slovenija podprla skupino EU-27, torej izjavo o podpori vladavine prava v času covid, medtem ko jo je podprlo že 20 članic, Slovenije med njimi še ni, za razliko od Romunije, Bolgarije, Madžarske, Baltov, ki so sopodpisniki tega dokumenta. Tisti, ki spremljamo zaton vladavine prava na Madžarskem in na Poljskem, jasno vidimo zelo očitne in nedvoumne vzporednice z dogajanjem v Republiki Sloveniji v zadnjih dveh mesecih. Omejevanje civilne družbe, NGO-jev, vključno z odtegovanjem financiranja, obračunavanje z mediji, s pravosodnim sistemom, kampanje blatenja, napadi in diskreditacije posameznih novinarjev, sodnikov, posameznikov, ki se pojavljajo tudi javno v protestih. Izolacija ali trumpizem, to je usoda, ki nas čaka, če ne bomo konkretneje posegli po ravnanju posameznikov v Vladi. In tu predvsem računamo na še tisti kanček zdravega upanja, ki ga premorejo v svoji lastni osebni integriteti nekateri člani te Vlade. Ne bi jih rad izpostavljal, ampak želel bi si, da v nadaljevanju, ko se bodo posamezni akterji, ki so pripravljali ta dokument, izjasnili, jasno izpostavili tisti, ki še verjamejo v to državo, ki še verjamejo v vladavino prava in ne verjamejo v totalitarizme, ki se nam približujejo z vzhoda.

Torej, spoštovane kolegice in kolegi, z dr. Vatovcem sva se želela dopolnjevati v tem prvem izvajanju in dopolnjevala se bova tudi v nadaljevanju. Vabljeni k razpravi. Veselimo se živahne razprave, predvsem pa tehtnih, premišljenih odgovorov spoštovanega ministra, ki bo, upamo, po prvem fopaju, ki se je zgodil v preteklosti, ko se je tako imenovana depeša pojavila v javnosti, končno razumel, da politika nisem samo jaz, ampak politika smo mi, še posebej na področju diplomacije in zunanje politike. Tako kot si nihče ne sme jemati pravice do boga, tako si nihče ne sme jemati pravice do države in tako si nihče ne sme jemati pravice do vzpostavljanja vladavine prava na svoj način. Republika Slovenija je pred izjemnimi izkušnjami, ali bomo še imeli in ohranili državo, kot smo si jo ob osamosvojitvi želeli.

Hvala lepa.

Zahvaljujem se za uvodno predstavitev predlagateljem.

Besedo dajem ministru za zunanje zadeve dr. Anžetu Logarju.

Hvala, predsednik.

Najprej hvala, da zunanji politiki v Državnem zboru posvečate takšno pozornost. Mislim, da je prvič v zgodovini, da v samo dveh ali slabih treh mesecih že dvakrat sklicujete izredne seje na temo evropske oziroma zunanje politike. Vesel sem tudi, da se stranke, ki ste podpisnice te že druge zahteve za sklic izredne seje, znate poenotiti, ko ste v opoziciji, kajti ko ste bili na vladi, smo lahko volivci spremljali vse prej kot vašo enotnost. V tem delu manjka torej samo še tisti manjši del, ampak prav tako pomemben del, torej, da ravnate državotvorno in da ne poskušate spotikati slovenske diplomacije na vsakem koraku, ampak delujete skupaj z diplomacijo v dobro države.

V eni stvari se z gospodom Nemcem strinjam. Namreč, dejal je, da politična stabilnost vpliva na finančne trge, kar pomeni, če spotikate politično stabilnost, s tem neposredno vplivate na stroške zadolževanja Republike Slovenije v tujini. In to velja imeti v mislih, ko se odločate za takšno ali drugačno aktivnost.

Novo vodstvo Odbora za zunanjo politiko in Odbora za zadeve Evropske unije je zelo kvalitetno. Čestitam Državnemu zboru, da se je odločil za takšno vodstvo, in verjamem, da daje dobro osnovo za tvorno sodelovanje v prihodnje na zelo pomembnem področju zunanje politike in zadev Evropske unije, kar je še posebej pomembno v času priprav na predsedovanje Svetu Evropske unije. Glede na načrte, ki jih imamo na Ministrstvu za zunanje zadeve, pa se zdi, da bo še veliko takšnih izrednih sej, kar je v bistvu dobro, saj glede na relativno enoznačno in pristransko medijsko poročanje o aktivnosti Vlade to predstavlja edino resno možnost, da vsebinsko predstavimo ustreznost ravnanja Ministrstva za zunanje zadeve v posamezni zadevi, kakor tudi ustreznost ravnanja ostalih ministrstev in Vlade v posameznih zadevah.

Odziv velikega dela vplivnih struktur na spremni dopis zunanjega ministra komisarju za pravosodje, gospodu Reyndersu, je na nek način dokaz oddaljenosti cilja in pa količine dela, ki nas še loči od evropsko primerljive demokratične in na vladavini prava temelječe Slovenije. Hkrati je to zame tudi velika spodbuda, da s tem tempom nadaljujemo še naprej. In sicer, da resnica ne bo predmet delitve, da je odkrito govorjenje o nekaterih slabostih nekaj, kar ni prepovedano, in da razprava o stanju v pravosodju preneha biti tabu tema. Priznam, ne razumem, zakaj je za nekatere stranke v Sloveniji odprta razprava o stanju v pravosodju nekaj prepovedanega. Posamezniki, ki o tem razpravljajo ali želijo o tem razpravljati, pa so hitro označeni za škodljivce, zdraharje, celo heretike. Dragi moji, tisti časi, ko bi se teh tem morali izogibati ali pa ko bi morali imeti vsi enako mišljenje, so pač ali na srečo nepreklicno mimo. Upam, da bo današnja razprava mirna, strokovna in računam, da se boste posamezniki uspeli zadržati pred osebnimi žalitvami in diskretizacijami in ostati na nivoju argumentov ne pa tako kot se je dogajalo prejšnji teden pri sprejemanju tretjega protikorona paketa, ki bo med Slovenke in Slovence razdelilo še dodatnih mislim, da 1,3 milijarde evrov za lažjo prebroditev krize, ki je nastala s pandemijo COVID-19. Zaradi očitne namere posameznih vplivnih centrov, ki jih razprava o pravosodju zelo moti, obožujejo pa aktualni status Q, javnost nima verodostojne slike zakaj v tej zadevi, ki sta jo dva poslanca opozicije predstavila, sploh gre. Zato mi dovolite, da vsaj gledalcem današnje seje zadevo podrobneje predstavim. Gre za zadevo oziroma vprašanje vladavine prava. V skladu z 2. členom pogodbe o Evropski uniji. Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic. To so temelji naše družbe zaradi tega smo se tudi pridružili oziroma tako želeli priključiti Evropski uniji. Pravna država je v 2. člen pogodbe o Evropski uniji določena kot ena od temeljnih vrednot Unije, ki je skupna vsem državam in pomembno delovanje v skladu s tem je odgovornost držav članic in Evropske unije. Letni dialog o vladavini prava poteka od leta 2015 na Svetu za splošne zadeve, Svet za splošne zadeve spada pod okrilje Ministrstva za zunanje zadeve, in sicer v sklopu tematskih razprav. V teh razpravah so se pokazale pomanjkljivosti, recimo oktobra 2019 je potekala revizija sklepov o letnem dialogu s ciljem večje ambicioznosti v teh razpravah, a sklepi na koncu niso bili sprejeti na ravni Evropske unije. Ravno zaradi tega se je pojavila ideja o tako imenovanem pir rewiev mehanizem, gre za mehanizem medsebojnega prostovoljnega pregleda vladavine prava po državah članicah in za prvotni predlog dveh držav članic, in sicer Belgije in Nemčije o medvladnem mehanizmu, ki pa so jo podprle vse države članice med drugim tudi Republika Slovenija. To pa zaradi nefunkcionalnega postopka po 7. členu pogodbe o Evropski uniji in je na to evropska komisija podala pobudo o celovitem mehanizmu. Skratka, evropska komisija je prevzela pobudo držav članic in na podlagi tega začela tovrstni poglobljeni pregled. Evropska komisija je aprila 2019 v osnutku sporočila o krepitvi vladavine prava v Uniji dala pobudo o celovitem mehanizmu za spremljanje vladavine prava v vseh državah članicah. V političnih smernicah novembra 2019 pa je nova evropska komisija, to je Wanderlinova med prednostmi nalogami izpostavila mehanizem za pregled stanja v vseh državah članicah, in sicer na osnovi objektivnega poročanja evropske komisije in evropski komisiji. Prvo letno poročilo o vladavini prava pa je označila kot eno ključnih iniciativ delvonega programa evropske komisije za leto 2020. Zakaj to izpostavljam? Da povem kakšen pomen evropska komisija vladavini prava posveča. Novi mehanizem bo preventivno orodje in bo prispevalo k poglabljanju dialoga med državami članicami in institucijami Evropske unije ter poudarjalo skupno zavedanje o pomenu vladavine prava. Februarja 2020 je evropska komisija posredovala državam članicam predlog metodologije za pripravo, in sicer prvo letno poročilo v vladavini prava se bo osredotočalo na štiri stebre, in sicer prvo pravosodni sistem, drugo nacionalni okvir za boj proti korupciji, tretje pluralizem in mediji in četrto drugo institucionalne zadeve ter ravnovesje vej oblasti. Metodologija, glavni vir ter pristop bo enak za vse države članice, primerljive informacije pa bodo zagotavljale, da bodo uporabljeni relevantni viri, temelječi na odprtem dialogu z državami članicami. Prispevki držav članic so mišljeni v pisnih ugovorih in tudi v pogovorih s posameznimi deležniki ravno tem času, v teh dneh Evropska komisija začenja dialog s slovenskimi deležniki. 15. 4. 2020 je Evropski komisar Reynders v pismu pristojnim ministrom, v tem primeru meni, poslal obvestilo o napredku pri vzpostavljanju tega mehanizma in dodal nekaj informacij ter govoril o tem kako COVID-19 vpliva na spremenjen potek tovrstne razprave. V tem pismu je med drugim izpostavil, da gre za preventivno orodje za katerega velja skupni interes, za katerega imamo vsi velik interes, povedal je, da bodo temu sledili obiski držav, da bomo bilateralno izmenjavali svoja stališča in da bodo potekale konzultacije, hkrati pozval k čim večji vključenosti držav članic, ker je to ključno za kvaliteto in poštenost tega dialoga in za odprt in transparenten dialog z državami članicami. Slovenija je svoj prispevek za letno poročilo posredovala 5. 5. 2020, pripravo medresorsko usklajenega dokumenta je koordiniral Ministrstvo za zunanje zadeve. Ministrstvo za zunanje zadeve je skupaj z vsemi deležniki skrbelo, da je bil ta dokument pravočasno pripravljen in posredovan evropski komisiji skupaj, kot sem rekel, spremnim dopisom. Končno poročilo bo pripravljeno septembra, obravnavano bo oktobra ali novembra v okviru letnega dialoga o vladavini prava na Svetu za splošne zadeve in prvič pod nemškim predsedstvom, naslednje čez leto dni / nerazumljivo/ pa pod slovenskim predsedstvom enako drugi pregled stanja v pravosodju. Prej je bilo že omenjeno, da je poročilo dolgo 36 strani, gre za tehnični dokument, v glavnem popis zakonodaje iz pravosodnega področja vseh resorjev, ki so bili k temu pozvani. Še enkrat naj povem, da Ministrstvo za zunanje zadeve ni posegalo v ta dokument. Torej, ali veste o čem se mi danes pogovarjamo? Danes se pogovarjamo o mojem spremnem dopisu, približno toliko dolg spremni dopis ministra, torej vihar v državi zaradi ene strani zapisa spremnega dopisa 36-stranskega poročila. Pa poglejmo kaj je v tem mojem dopisu komisarju Reyndersu, ki je, kot sem rekel, v svojem pismu apeliral na odkrito in pošteno razpravo med državami članicami evropske komisije pri pripravi letnega poročila o stanju pravosodja takšnega, da so opozicija in mediji govorili o nedopustnih pritiskih na sodno vejo oblasti, o blatenju Slovenije v tujini, o zavajanju o stanju v pravosodju, celo o laganju. Da so na podlagi tega javna pisma pošiljali, poudarek javna, pisma pošiljali evropski poslanci LMŠ, da je osebno javno pismo Evropski komisiji poslal celo predsednik Vrhovnega sodišča, da so me kazensko ovadili in da je Levi del opozicije združno v zahtevi za sklic izredne seje zapisal, zdaj bom šel pa malo po zapisih po tem gradivu, ki je predlagano za to sejo, da gre za neprimerni dopis, da je minister Logar postregel s popolnoma nesprejemljivim odzivom, da je spremno pismo popolnoma neustrezna popotnica poročilu, citiram, berem iz tega poročila, si ne izmišljujem, »da se je minister na več mestih dotaknil delovanja pravosodja v izjemno ponižujočem in obsajajočem tonu, da vidimo ne samo kot napad na kakovost in učinkovitost slovenskega pravosodnega sistema in grob poseg v neodvisnost sodne veje oblasti, temveč tudi kot izdajalsko obnašanje slovenske vlade do lastnega naroda,« naprej, »neutemeljeno in neprimerno je diskreditiral sodni sistem ter posegel v videz nepristranskosti in neodvisnosti sodstva, dopis s katerim skuša minister za zunanje zadeve dr. Logar zamajati verodostojnost sodstva, pomeni neposreden napad na neodvisno vejo oblasti. V tem pismu se minister na nedopusten način loteva obračunavanja s sodno vejo oblasti, ustvarja nedopusten pritisk na tožilce in sodnike tudi z namenom podreditve političnim interesom, politično motivirano delovanje ministra za zunanje dr. Anžeta Logarja v katerem spodkopava vladavino pravo, blati ugled Republike Slovenije v evropskem in širšem mednarodnem prostoru ter posega v neodvisnost in nepristranskost sodne veje oblasti.« Vauuu! V bistvu mi laskate, ampak z vidika tega kakšno težo mi pripisujete. Vse to, kar sem sedaj prebral, z enim samim dobro stran dolgim sprejemnim pismom. Če imam tako moč in vpliv, potem vas prosim združena leva opozicija, bodite konstruktivni in mi predlagajte kaj naj napišem v novem pismu, da bom z enim pismom vse spravil v red. Če lahko torej z enim pismom vse uničim, po analogiji tega torej, si želim vaši sugestij, da z enim pismom tudi vse spravim v red. kajti, tega si jaz iskreno želim. Iskreno si želim delujoč sodni sistem, državo, ki temelji na vladavini prava, enaka uprava za vse, enaka pravna država za vse, da so tisti, ki kršijo to pravočasno in ustrezno sankcionirani.

Ena opazka na to gradivo, moram reči, da teh deset strani preveva neka zagrenjenost in predvsem dramatično moraliziranje o vplivu tega pisma, ampak tisti, ki ste pozorno prebrali to zahtevo za sklic, nikjer, nikjer pa ne zanikate tistega kar piše v spremnem dopisu. In preden preberem to famozno pismo še nekaj komentarjev na tudi nekaj evidentnih laži, ki so v tem spremnem oziroma v tej zahtevi za sklic te seje.

Najprej ta prva, da moj spremni dopis ni v skladu z zunanjepolitičnimi usmeritvami, to sta tudi predgovornika izpostavila. Sedaj najprej, ta vlada je nastala na podlagi tega, da se je uspela uskladiti za koalicijsko pogodbo, za tiste temeljne cilje, ki se zdijo potrebni doseči v naslednjih dveh letih in pol do konca rednega mandata. S tem so se strinjale vse koalicijske stranke, ker so smatrale, da je to pomembno. In morda za razliko od kakšnih drugih koalicij ta koalicija zapisana v koalicijski pogodbi namerava v največji meri uresničiti in to šteje kot resno zavezo volivkam in volivcem. Koalicijska pogodba ima v uvodu temeljne cilje. Med temeljnimi cilji v uvodu piše: »Koalicija bo delovala za blaginjo Slovenije. V tej pogodbi zato opredeljuje podrobneje ukrepe s katerimi bo zagotovila,« in prva alineja od temeljnih ciljev je »pravično in učinkovito delovanje pravne države in pravno varnost.« In ministrica za pravosodje se trudi z vsemi svojimi močmi in celotnim aparatom, da doseže to na pravnem področju in vsak drugi minister se trudi po najboljših močeh v skladu s pooblastili, ki jih ima, da to prvo alinejo iz koalicijske pogodbe uresničuje. Kot sem prej povedal, poglobljeni pregled vladavine prava po državah članicah se opredeljuje in sprejema na svetu za splošne zadeve, ki je pod ministrstvom za zunanje zadeve in zato je normalno, da se Ministrstvo za zunanje zadeve s tem ukvarja. Rečeno je bilo, da je ta spremni dopis v nasprotju s strategijo o zunanji politiki. Še ena laž. Diplomacija ima strategijo ravno zato, sprejeli ste jo v času vlade Mira Cerarja v kateri je bila v vladi, če se ne motim tudi socialdemokracija, gospod Nemec, in v tej strategiji piše, bom citiral, »Diplomacija je kot sredstvo zunanje politike ključni državotvorni instrument za uveljavljanje nacionalnega interesa, pri tem je lahko uspešna, če jo podpira robusten finančni in gospodarski položaj države, politična stabilnost vladavina prava.« To piše v strategiji. Naprej, »Slovenski nacionalni interes v strateškem interesu Republike Slovenije sta varnost in stabilnost v svetu, zlasti v Evropi, urejeni dvostranski odnosi, multilateralni sistem na čelu z OZN, močna EU globalna strateška vloga Nata, zagovarjanje trajnostnega razvoja, varnost pred grožnjami ekstremizma, terorizma in organiziranega kriminala, močna civilna družba in učinkovita pravna država.«, v strategiji. In naprej, »Zato se Republika Slovenija zavzema za krepitev vladavine prava na nacionalni in mednarodni ravni kot enega izmed temeljev svoje zunanje politike.« Ta stavek je zapisan praktično v vseh gradivih, ki jih Ministrstvo za zunanje zadeve pri zunanjepolitičnih ciljih predlaga, pripravi in tudi pošlje v Državni zbor in vladavina prava je eden od temeljnih strateških ciljev zunanje politike. Bistvo je strategije. »Vrednote in interesi so v sodobni zunanji politiki neločljivo prepleteni. Vladavina prava je torej hkrati naš interes in hkrati naša vrednota. Neaktivnost v tej smeri je torej v nasprotju z današnjimi vrednostnimi postavkami, z našim vrednostnim sistemom in nacionalnim interesom.« Nekateri bi torej o vprašanjih povezanih z vladavino prava molčali, ker jim, ne vem, ali vam, je status quo ustrezen, jaz pa ne bom, ker imam v prvem planu ljudi, njim pa po Ustavi pripada enaka pravna država za vse. Tako sem ravnal kot poslanec Državnega zbora, tako ravnam kot minister za zunanje zadeve v Vladi Republike Slovenije.

Naprej navedba, »neutemeljeno in neprimerno je diskreditirati slovenski sodni sistem ter posegel v videz nepristranosti«. Oprostite, ampak jaz ne morem poseči v videz nepristranosti sodstva. Ne morem. Tako kot, gospod Nemec, ne morem poseči v vaš videz ali pa vaš videz gospod Tašnar Vatovec, v videz posameznika ali sodstva lahko poseže samo tisti, ki je, torej v tem primeru samo sodstvo samo. Zato se imenuje videz nepristranosti sodstva. Nihče drug.

Naprej, namigovanje o arbitrarnosti sodišč ter izpostavljanje oziroma delitev oseb, ki so v sodnih postopkih na naše ali vaše opozicijske ali koalicijske ustvarja nedopusten pritisk na tožilce in sodnike ter z namenom podreditve političnim interesom. Poglejte, prej sem govoril o eni pravni državi za vse. Enako menim, da je treba upoštevati enake vatle za vse. Pravite, namigovaje na arbitrarnost sodišč in na delitev na naše in vaše. Oprostite, jaz se nikoli nisem opredelil v sodstvu v tej ali oni smeri, naši in vaši. Spomnim pa se, gospod Nemec, da je vodja vaše poslanske skupine enkrat dejal, da je Ustavno sodišče takšno kot stolp v Pisi, nagnjeno na desno. To pa je vrednostno ocenjevanje. Ali pa naprej, tukaj imam prej ko so bili omenjeni zapisi v socialnem omrežju, zapise iz socialnega omrežja gospoda Nemca, pa ju bom citiral: »Slovensko sodstvo ne zamudi priložnosti, da nam dokaže, da je najšibkejši člen v verigi razvoja družbe.« Naprej »Patrija je pa itak sramota. Sramotno za sodstvo, o tem ne govorim več.« To so vaši tviti, gospod Nemec. Ali pa naprej »Gledam Svet na Kanalu A na temo UKC. Povsem jazno, piše jazno je, da v naši družbi niso bili problem le politiki in gospodarstvo, sodstvo in zdravstvo sta nad tem.« Zdaj pa se jaz sprašujem kaj se je pa zgodilo v zadnjih treh mesecih, da to prej ni bil nedopusten poseg v sodstvo, delitev sodstva na naše in vaše, zdaj po treh mesecih pa to je. Ne vem. Edina sprememba, ki se je zgodila je, da se je zamenjala oblast, samo to. Da tisti, ki so bili prej v opoziciji, so na Vladi, tisti, ki so bili pa prej na Vladi, so pa v opoziciji. Samo to, samo to. In naprej, spomnite se samo zadnjega dogodka v zvezi z eno od sodb Vrhovnega sodišča, primer Pašek Šetinc. Pa pojdimo spet po tvitosferi, ki je tako pomembna. Levi del tvitosfere »Preberi si zadnjo odmevno sodbo Vrhovnega sodišča Pašek Šetinc - Janša, pa boš videl kdaj je bilo konec pravne države.« A se kdo spomni, da tisti, ki danes zahtevajo sklic izredne seje odbora, se javno oglasili na to? Jaz se ne spomnim. Ali naprej; predstavnica SD-ja, pa jo ne bom imenoval »Sodbo vrhovnega sodišča se bere kot butalski spis.« Jaz ne vem kako se predsednik Vrhovnega sodišča počuti ob tem, ampak jaz verjamem, da se ne more dobro počutiti ob tem. Pa naprej, Mitja Stepišnik »Društvo novinarjev zgroženo nad odločitvijo Vrhovnega sodišča. Sodba ima zastraševalni učinek za novinarje.« Četrta veja oblasti se je opredelila do sodne veje oblasti. Se lahko, lahko, ampak naprej »Jaz«, še ena od te tvitosfere, »Jaz pa štekam to Logarjevo negodovanje čez sodstvo v Sloveniji. Zadnja sodba Vrhovnega sodišča v primeru Janez Janša je res en masten pljunek v obraz pravici.« Ali pa recimo profesorica na FDV-ju, Barbara Rajgelj »Ko pomislim na družbeno in politično vlogo vrhovnega sodnika Jana Zobca, se lahko le strinjam z Logarjevo ugotovitvijo, da slovensko sodstvo ne daje videza nepristranosti in bi se moralo nekoliko samokritično zamisliti.« Zdaj se pa odločite, zdaj se pa odločite a veljajo enaka merila za vse ali pa ena pravila – beri nam je vse dovoljeno za nas, za vse druge pa – prej sem slišal konkretneje bo treba poseči v ravnanje posameznikov v tej Vladi. Ali pa nekateri se morajo pa paziti kaj govorijo. Vedno sem zagovarjal in vedno bom zagovarjal enaka pravna država za vse in isti vatli za vse. Zdaj pa gremo k tem famoznemu spremnemu dopisu. Ker verjamem, da ga marsikdo ni prebral, vsak je pa slišal samo razlago tega groznega dopisa, ki ustvarja nedopusten pritisk na tožilce in sodnike z namenom podreditve političnim interesom in tako naprej. Pa bom prebral »Spoštovani komisar, zahvaljujem se vam za pismo o pripravi prvega letnega poročila Evropske komisije o stanju pravne države. Pošiljam vam prispevek, ki so ga skupaj pripravila vsa pristojna ministrstva in druge zadevne demokratične institucije v Sloveniji.« Kaj je tukaj nespoštljivega? Kaj v tem odstavku blatim? Mislim, da nič. Naprej »V dokumentu Slovenije je prikazan normativni okvir, ki se nanaša na štiri stebre poročila o stanju pravne države, na katere se osredotočate. V zvezi s tem ne dvomim, da ima Slovenija dober institucionalni in pravni okvir. Tako ne bi bilo težko pripraviti normativnega dela poročila.« Kaj pa tu? Kje tukaj pritiskam na sodstvo? Naprej »izziv pa bo kako objektivno oceniti kaj se dejansko dogaja v okviru danega nabora pravil institucij ter zunaj njega. Tega verjetno ni mogoče narediti samo s sklicevanjem na mnenje nekaterih domačih ali mednarodnih institucij. Potrebno bo bolj poglobljeno razumevanje strukturnih značilnosti države, njene pravne, gospodarske, družbene in politične kulture, kot tudi njene demokratične dediščine. Iskreno upam, da bo komisija kos temu velikemu izzivu in bodo njena prizadevanja uspešna. V drugi polovici naslednjega leta bo Slovenija predsedovala Svetu Evropske unije in resnično upam, da bo poročanje tlakovalo pot k celovitemu verodostojnemu mehanizmu Evropske unije za spremljanje stanja pravne države.« Spet, ali lahko v temu odstavku karkoli očitate? Naprej, a lahko, zdaj mene moti, če se pogovarjajo.

Dovolite no, da dr. Logar v miru pripravi svoj.

»V zadnjih letih smo namreč pogrešali glas Evropske komisije ali drugih evropskih institucij o stanju pravne države v Sloveniji. Redka so bila vprašanja o vlogi sodstva pri vzpostavljanju trdnega in zaupanja vrednega pravosodnega sistema.« Pa tule? Blatim sodstvo? Pritiskam na njega, blatim Slovenijo? Niti ne. Samo rahlo ošvrknem Evropsko komisijo, nič drugega. Naprej »V Sloveniji so se številni nerazumno dolgi sodni postopki končali zaradi zastaranja. Naša država je izgubila veliko primerov na Sodišču za človekove pravice v Strasbourgu. Bili smo priča neučinkovitem pregonu bančne kriminalitete, nespoštovanju načela videza nepristranosti, uporabe totalitarne simbolike pri posameznih sodnikih, obsodbi opozicijskih politikov v rednem delu sodstva, ki so se končali šele z razveljavitvijo sodb na Ustavnem sodišču, neuresničevanju odločb Ustavnega sodišča. Poleg tega ni nihče postavil vprašanja o selektivni pravici, ko kljub številnim dokazom nihče v Sloveniji ni preganjal domnevnega pranja denarja milijarde evrov za Iran. Zadevo je preiskovala parlamentarna komisija, ki sem jo osebno vodil in je pokazala, da je prišlo do očitnih kršitev mednarodnih sankcij. Vse našteto je omajalo zaupanje ljudi v pravosodni sistem, ki je po podatkih Eurostata med najnižjimi v državi. Vse našteto je omajalo zaupanje ljudi v pravosodni sistem, ki je po podatkih Eurostata med najnižjimi v EU.« V tem tekstu ni ene nedokazljive trditve, ni ene vrednostne sodbe o sodstvu in ni ene trditve, ki ne bi bila resnična. Bistvo pa je v stavku, ki sem ga sam prebral, ki nas mora vse skrbeti v tej dvorani, vse! Zaupanje ljudi v pravosodje in vsi deležniki morajo narediti vse kar je v njihovi moči, da se to doseže po kanalih, ki so jim na voljo in naprej v tem dopisu »glede na vse to, se slovenska Vlada ne zavzema le za vzpodbujanje vrednot pravne države v EU, temveč se v celoti zaveda kaj vse bo treba postoriti doma. Prepričan sem, da vsakoletno objektivno in poglobljeno poročanje komisiji daje edinstveno priložnost za njen verodostojen prispevek k tem ciljem. Pri tem se zanašam na uporabo enakih standardov za vse države članice, ki temeljijo na primerljivih in nepristranskih informacijah ter zanesljivih virih. Koristen bi bil odkrit dialog, ki temelji na poglobljenem razumevanju stanja v državi članici. To so po mojem mnenju ključna zagotovila za kakovost in verodostojnost prvega in vseh naslednjih letnih poročil.« Koga s tem blatim? Kdo ima občutek, da s temi besedami pritiskam nanj?

In še zadnji odstavek: »naj zaključim z izrazi svoje trdne podpore vam in vašim prizadevanjem za spodbujanje pravne države v EU. Če potrebujete dodatne informacije ali menite, da so potrebna dodatna pojasnila glede Slovenije, sem vam na voljo. Z veseljem vam bom pri tem pomagal«. In to je vse, kar sem zapisal.

Drage državljanke in državljani, dragi pristaši vladavine prava, te pravkar prebrane besede so v Sloveniji, članici Evropske unije, leta 2020 razlog za opozicijski sklic izredne seje OZP-OZU z dramatičnimi besedami, ki sem jih prej prebral. Medijski stampedo na ministra, buren odziv predsednika vrhovnega sodišča tako, da piše osebno pismo komisarju Evropske komisije in celo kazensko ovadbo - v Sloveniji leta 2020.

Dovolite mi še malce zgodovinskega pregleda, samo tako, za zanimivost, o temah, ki so recimo včasih v preteklosti sprožale pogrome. Ste že slišali za Giordana Bruna? Eni smo. V letih 1590 je rekel, da obstajajo brezštevilna sonca in neštete zemlje, ki krožijo okrog teh sonc ravno tako kot vidimo, da okrog nam bližnjega sonca kroži sedmerica planetov. Zdaj, zaradi teh besed, in podobnih, je bil razglašen za heretika, zaprt in leta 1600 zažgan na grmadi. Njegove knjige so prepovedali takrat. Njegove besede in njegove misli so pa kasneje postale navdih evropskega liberalnega gibanja 19. stoletja in danes vemo vsi, da je imel prav. Danes vemo vsi, da je imel prav in da je Zemlja okrogla. Ampak kljub temu je bil pa takrat usmrčen. In preden so ga zažgali na grmadi, veste, kaj je rekel? Vi, ki sodbo izrekate, se je bojite bolj kot jaz, ki jo sprejemam.

Mislim, da bomo s to današnjo sejo oziroma razpravo pripomogli k odkriti, pošteni, strpni razpravi o stanju v pravosodju in jaz mislim, da je od vseh, ki dobro v srcu mislijo, cilj, da skupaj pripeljemo to razpravo k izboljšanju stanja v pravosodju - celo sklicatelji ste govorili, da ima pomanjkljivosti - in da se skupaj zavemo, da je vladavina prava in zaupanje ljudi v pravosodni sistem ključen za obstoj in dolgoživost te naše skupne ljube Slovenije. Sam se bom trudil z vsemi svojimi močmi, ki jih imam, da bomo tudi s pomočjo razprave na EU ravni dosegli uveljavitev vladavine prava tako kot so predvideli očetje Evropske unije, tako kot piše v naši ustavi in tako kot si vsi skupaj v tej dvorani verjetno želimo, z namenom, da bomo vsi skupaj, da bodo naše državljanke in državljani živeli bolje v državi, kjer bo vladavina prava najvišja vrednota te države.

Hvala, predsednik.

Zahvaljujem se zunanjemu ministru dr. Logarju za to predstavitev.

Dr. Trček, postopkovni predlog.

Ja. Hvala za besedo.

Glejte, kljub temu, da to zdaj poteka v prenosu, ne smemo pozabiti, da smo mi ustavna parlamentarna demokracija, kjer po 110. členu katerakoli vlada odgovarja državnemu zboru in po 114. členu ustave ministri znotraj njihovih pristojnosti o področju dela, katero opravljajo. opredeljujejo odnos med izvršilno vejo oblasti in državnim zborom in načine komuniciranja. Moja naloga kot poslanca državnega zbora ni, da bi bral, kar si predsednik vlade naumi na njegovem Twitter kanalu ali še kje drugje, ne? Zdaj malo cinično na način kolega Logarja bi lahko rekel potem se pa počutim užaljenega, ker jaz včasih kako fotografijo na Instagramu objavim, pa takoj, ko je ta vlada zasedla oblast, so me začeli slediti. Pa bi potem prosil, da se naredi tudi vizualna analiza mojega Instagrama in ne dvomim, da bo dr. Logar to zelo kvalitetno naredil.

Po 110. členu ustave je tukaj izvršilna oblast, ki odgovarja državnemu zboru, te vaše šarade-parade pa nikoli-konca-državljanske-vojne se pa pejte na vaših privatnih medijih. To je moj postopkovni predlog.

Kolega Trček, izrekam vam opomin zato, ker ste zlorabili uporabo poslovnika.