Gospe in gospodje, lepo pozdravljeni!

Pričenjam 38. nujno sejo Odbora za finance. Tale ura gor ne kaže pravega časa, zaostaja, tako da vam naj ne bo oziroma naj ne bo začudenih pogledov zakaj sem sejo začel.

Nisem prejel nobenega obvestila, da bi kdorkoli bil zadržan in se seje ne bi mogel udeležiti. Na seji pa za enkrat kot nadomestna članica sodeluje poslanka Nada Brinovšek namesto poslanca Franca Rosca iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red. v Poslovniškem roku nisem prejel sprememb v zvezi z dnevnim redom, zato ugotavljam, da je sprejet takšen dnevni red kot vam je bil poslan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ODLOKA O OKVIRU ZA PRIPRAVO PRORAČUNOV SEKTORJEV DRŽAVA ZA OBDOBJE OD 2020 DO 2022.

Predlog odloka je Državnemu zboru predložila Vlada Republike Slovenije in sicer 24. aprila letos. Odloku je kot priloga priložen tudi osnutek programa stabilnosti za leto 2020. Odbor predlog odloka obravnava na podlagi drugega odstavka 6. člena Zakona o fiskalnem pravilu in kot matično delovno telo tudi na podlagi 107., 108., 169.a in 171. člena Poslovnika Državnega zbora. K tej točki so bili povabljeni: Ministrstvo za finance, Fiskalni svet, Urad za makroekonomske analize in razvoj ter Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. Poleg običajnega gradiva za sejo ste prejeli še naslednja dodatna gradiva, oceno Fiskalnega sveta z dne 28. aprila, stališče Vlade Republike Slovenije do ocene fiskalnega sveta z dne 30. aprila in mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 4. maja. Rok za vložitev amandmajev je potekel z začetkom obravnave predloga odloka. Amandmaji niso bili vloženi.

Pričenjam drugo obravnavo predloga odloka v kateri bomo na podlagi 171. člena Poslovnika v povezavi s 126. členom opravili razpravo in glasovanje o posameznih delih oziroma točkah predloga odloka.

Za uvod dajem oziroma najprej povem, ker imamo danes večje število povabljenih, da bomo šli po naslednjem vrstnem redu in sicer Vlada, Zakonodajno-pravna služba, Fiskalni svet in Urad za makroekonomske analize in razvoj. Za uvod dajem besedo predstavniku Vlade, to je Minister za finance, gospod Andrej Šircelj. Gospod minister, izvolite.

Hvala lepa. Spoštovani predsednik, spoštovani gostje, spoštovane poslanke, poslanci!

Vlada je določila spremembe odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od leta 2020 do 2022 in sicer v tistem delu, ki se nanaša na leto 2020. sprememba odloka za leto 2020 je posledica izjemnih okoliščin, ki so nastale zaradi epidemije. Tukaj bi rad poudaril, da je v okviru teh okoliščin tudi v skladu z zakonom o Fiskalnem pravilu možno, da država odstopa od tistega, da tako rečem, klasičnega fiskalnega pravila po katerem morajo biti vsi prihodki enaki odhodkom oziroma bolje rečeno, odhodki izenačeni s prihodki. To omogoča Zakon o fiskalnem pravilu zardi izjemnih okoliščin in to se je dejansko tudi na podlagi mnenja oziroma dovoljenja Fiskalnega sveta dejansko to tudi zgodilo. Gre za to, da je na podlagi teh izjemnih okoliščin nastala tudi ekonomska in finančna kriza, tako v Sloveniji kot tudi v Evropski uniji in nenazadnje lahko danes govorimo o globalni epidemiji in v tej povezavi seveda tudi o globalni finančni in ekonomski krizi. Odstop od fiskalnega pravila pomeni na eni strani predvsem to, da so se odhodki v največji meri osredotočali v tiste dele družbe, ki so pomembni za ohranitev gospodarstva, delovnih mest ter še pomembneje za zdravje ljudi. To se pravi, najbolj je bilo seveda prizadeto na prvem mestu zdravje ljudi, na drugi strani pa so zastale, bile ohromljene in so še ohromljene panoge dejavnosti podjetja, povečuje se nezaposlenost in v okviru tega je seveda treba reševati gospodarstvo in ljudi. V takšnih izrednih situacijah je tako nacionalna fiskalna pravila kot seveda tudi tista, ki izhajajo iz pakta za stabilnost in rast na ravni Evropske unije, omogočajo začasno odstopanje od teh pravil in tako je tudi Evropska unija 20. marca 2020, sprejela odločitev o tem, da odstopamo, to se pravi, da lahko v celotni Evropi odstopamo od fiskalnih pravil da se fiskalna pravila enostavno, n bom rekel, omilijo in na ta način seveda se zmanjšujejo negativni učinki gospodarske krize, zmanjšuje se tudi negotovost, negativna rast in seveda želi se ohranjati tiste najbolj pomembne dejavnosti kot so turizem, transport, celotno gospodarstvo, predvsem pa likvidnost gospodarstva.

Tudi Fiskalni svet je ocenil, da razglasite epidemije predstavlja neobičajen dogodek in izjemne okoliščine, ki zahteva ukrepe namenjene blaženju posledic ter s tem začasno odstopanje od srednjeročne uravnoteženosti javnih financ. Na tej podlagi, na tej pravni podlagi, na podlagi mnenj tako Evropske unije kot seveda tudi na podlagi lastnih ugotovitev Vlade, se predlaga, da se za leto 2020 zgornja meja izdatkov sektorja države poveča za 2,15 milijarde evrov. S tem bo predviden javnofinančni primanjkljaj v višini 8,1 % bruto družbenega proizvoda, javni dolg pa se bo po ocenah kjer se upoštevajo tudi ocene Urada za makroekonomske analize in razvoj o padcu bruto družbenega proizvoda zvišal na 82,4 %. Najvišji dovoljeni obseg odhodkov za državni proračun, prej sem govoril o sektorju celotne države, pa se za leto 2020 zvišuje za 2,08 milijarde evrov in je tudi za državni proračun predviden primanjkljaj 8,1 % bruto družbenega proizvoda. Tudi v večini ostalih držav se predvidevajo primanjkljaji na področju javnih financ, Vlada pa se zaveda, da bo v skladu z Zakonom o fiskalnem pravilu morala seveda nadomestiti ta javnofinančni primanjkljaj po krizi, da bo morala v določenem obdobju dejansko doseči spet normalno raven javnih financ. To je tista raven, ki ne upošteva izrednih okoliščin in seveda, bo tudi v skladu s tem in v skladu seveda z Zakonom o fiskalnem pravilu, pripravila celoten program, kdaj, v kolikšnem času in s kakšnimi ukrepi bo, bom rekel, dosegla raven, ki je določena v Zakonu o fiskalnem pravilu, če se ne upošteva izjemnih okoliščin.

Hvala lepa, predsednik.

Hvala, gospod minister.

Nadaljujemo z mnenjem Zakonodajno-pravne službe.

Gospa Sonja Bien Karlovšek, imate besedo.

Izvolite.

Hvala lepa.

Zakonodajno-pravna služba ni imela pripomb na ta predlog sprememb odloka, z vidika svojih nalog, napovedala pa je redakcijo 4. člena Predloga odloka in sicer, zaradi izrecne navedbe ene od blagajn javnega financiranja pokojninske blagajne. Sicer bi pa rada še dodala, da program stabilnosti, kljub temu, da je priložen temu gradivu, ni priloga tega odloka, ampak gre za akt, ki ga sprejema Vlada.

Hvala.

Dobro, hvala lepa.

Nadaljujemo s stališčem Fiskalnega sveta.

Gospod predsednik Fiskalnega sveta, Davorin Kračun.

Izvolite, imate besedo.

Spoštovani predsednik, minister.

Časi so res težki in fiskalno politiko je treba vodit v teh težkih in zaostrenih pogojih, ob mnogih dilemah in Fiskalni svet je že takoj spoznal te okoliščine in ocenil, da Vlada lahko pristopi k realizaciji 12. člena Zakona o fiskalnem pravilu, kar je Vlada tudi storila in pripravila program, za katerega bi lahko rekli, da v grobem ustreza tistemu, kar so pripravile tudi druge evropske države. Kljub temu je treba opozorit na nekatere podrobnosti oziroma, na nekatera tveganja, pač, zato, da se izognemo večjim fiskalnim odstopanjem tudi v prihodnosti.

Zdaj, nekateri zelo radi uporabljajo prispodobe in precej je bila v javnosti, glede na sedanjo situacijo, prispodoba o požaru in sicer tako, ko gasimo požar, se ne vprašamo, kakšen bo račun za vodo, ki jo gasilci porabijo za gašenje. To je sicer res, ampak, na koncu nekdo račun plača. Ko pa račun plačamo, pa je potrebno bit pozoren, da v tem računu, poleg vode, ki je bila porabljena za gašenje požara, ni tudi voda, ki so jo sosednje porabili za polnjenje plavalnih bazenov. Torej, kako ločimo tisto porabo, ki je nujna v teh okoliščinah od tiste, ki pravzaprav mora vzdrževat normalno stanje v javnih financah? Zdaj, glede določil pogodbe o stabilnosti in rasti, ta daje sledeča načela in sicer, da mora dodatna poraba biti neposredno povezana z izjemnimi okoliščinami, da so odstopanja mogoča le začasno, da dovoljena odstopanja odražajo zgolj dodatne stroške, povezane z izjemnimi okoliščinami in, kar je še posebej pomembno, države morajo odstopanja pokazati na transparenten način.

Mislim, da je dobro, da je minister v svojem uvodnem nastopu poudaril tudi nujnost vrnitve fiskalnega sistema v prejšnje stanje, kajti, ta kriza bo povzročila znatno povečanje javnega dolga in tudi, ko bomo krizo premagali – upam, da jo bomo, tudi prvi, pa drugi, pa naslednje valove – se bomo znašli v situaciji z znatno povečanim javnim dolgom in nižjim bruto domačim proizvodom in na to situacijo se je treba začet pripravljat že danes in moram reči, da Vlada te prve priložnosti ni uporabila. Torej, v pripravi proračunskega okvira ni upoštevala srednjeročne perspektive. Res je sicer, da smernice Evropske unije to dopuščajo, ampak kljub temu, se gre za nas in kljub temu, treba je imet eno idejo, kaj bomo pa naredili potem, ko bomo imeli visok javni dolg in nižji BDP? Naslednja priložnost, da Vlada to opravi, je priprava rebalansa proračuna, kjer seveda pričakujemo, da bo prisoten tudi ta srednjeročni vidik.

Še na eno stvar moram opozorit, to je vprašanje transparentnosti. Šele včeraj je bila objavljena projekcija Umarja, na kateri temelji program stabilnosti. Ampak ta projekcija Umarja se nanaša na rezultate, torej na podatke, ki so bili dostopni 29. 3. Potem je Vlada pripravila program stabilnosti, vendar, iz meni neznanih razlogov, ni prišlo do objave projekcij Umarja pravočasno in šele Ex-Post. Tako da, tukaj načelo transparentnosti ni bilo spoštovano.

Tako da, če sklenem to našo uvodno razmišljanje – zelo pomembno je, da vemo, da ukrepi, ki jih sedaj sprejemajo, imajo svojo posledico v povečanju javnega dolga. Zato je potrebno pri vsakem ukrepi tehtat koristi od ukrepa, na drugi strani pa, seveda, nujni strošek, to je povečanje javnega dolga, ki bo iz tega sledilo. Seveda pa je potrebno bit učinkovit, ne samo pri blaženju zdravstvene krize, ampak tudi pri ohranjanju gospodarskih potencialov in pa pri gospodarski obnovi. In še nekaj je pomembno, da Slovenija z svojimi aktivnostmi skrbi za svojo kredibilnost in za boniteto na finančnih trgih, kajti, Slovenija bo, po tej krizi, še bolj odvisna od pozicije na finančnih trgih in samo dobra boniteta lahko omogoči, daje manevrski prostor pri upravljanju javnega dolga.

Hvala lepa.

Hvala, gospod predsednik Fiskalnega sveta.

Minister, sprašujem, ali želite morda podati kakšno stališče, glede na pravkar povedano mnenje Fiskalnega sveta? (Da.)

Izvolite, prosim.

Hvala lepa, spoštovani predsednik.

Hvala lepa za mnenje Fiskalnega sveta, spoštovani predsednik Fiskalnega sveta. Seveda, mi vedno proučimo, natančno proučimo, mnenje Fiskalnega sveta, tudi tokrat smo ga. Tukaj lahko pač poudarim tisti vidik, ki je bil naveden v povezavi z srednjeročnim vidikom in tukaj pritrjujem predsednik Fiskalnega sveta. Vlada bo ob rebalansu proračuna dejansko tudi naredila srednjeročni okvir, predlagala srednjeročni okvir. Žal ga v tem obdobju, v teh, da rečem, dveh mesecih, dejansko ni bilo možno naredit, tudi zaradi, bom rekel, pomanjkanja podatkov, bom rekel, tako svetovnih, evropskih in seveda tudi domačih podatkov o tem, kdaj bo konec te krize, s kakšno močjo bo nastopila in kako bo prizadela Slovenijo, tako da s tega zornega kota, seveda tukaj obstajajo tveganja za naprej, vendar, kot razumem, se ta tveganja zmanjšujejo, odvisni pa so od, bom rekel, epidemije, pravzaprav od tistih zadev, na katere danes nimamo vpliva. Seveda če bo cepivo, če se bo našlo cepivo, potem mislim,da se bodo tveganja bistveno zmanjšala tudi na ekonomskem in finančnem področju. Hvala lepa.

Hvala, gospod minister. Sedaj pa še Urad za makroekonomske analize in razvoj, gospa direktorica Marjana Bednaš. Izvolite.

Hvala lepa. Lepo pozdravljeni! Spoštovani, spoštovane!

Scenarij COVIC-19 smo na uradu pripravili za potrebe okvira za pripravo proračunov sektorja države. Sedaj scenarij se po zakonu o javnih financah javno objavi šele po tem, ko se z njim seznani Vlada. Vlada je razpravo o scenariju zaključila včeraj in mi smo včeraj zvečer tudi objavili scenarij. Kaj predvideva? Nekaj smo že slišali. Scenarij predvideva, da bo letos BDP upadel za okoli 8 %, 8,1 %. In leta 2021 bi le delno okreval. Kaj so predpostavke? Te so ključne v teh negotovih razmerah, tako da moremo vedeti kaj se pravzaprav predpostavlja in da se to lahko tudi spremeni že v nekaj mesecih tekom leta. Torej, predpostavka je, da bodo ti zelo strogi omejevalni ukrepi v večji meri veljali do konca maja, deloma tudi do sredine leta in pa upoštevajo tudi oblikovane ukrepe ekonomskih politik. K ponovnemu, se pravi k temu upadu letos bo zaradi močno skrčene dejavnosti prispeval upad dodane vrednosti praktično v vseh dejavnostih, zlasti bodo izpostavljene dejavnosti povezane s turizmom. Se pravi, hotelske nastanitve, gostinske, osebne storitve, tudi v prometu in pa seveda tudi v pridelovalnih dejavnostih, kjer pa nismo odvisni samo od sebe, temveč tudi v veliki meri, ker gre za sektor, ki je močno vpet v mednarodno trgovino, bo odvisno tudi od ukrepov v drugih državah, kakšne bodo omejitve in pa seveda tudi že pred izbruhom epidemije v Evropi je prišlo do motenj v nabavno prodajnih verigah že zaradi izbruha epidemije na Kitajskem, se pravi, da je to še en pomemben dejavnik zaradi velike vpetosti naših pridelovalnih dejavnosti v te globalne verige vrednosti. Tako da pričakujemo tudi velik vpad izvoza, uvoza in pa seveda tudi zasebno potrošnji, kjer pa deloma vpliva razpoložljivi dohodek, ampak v veliko večji meri pa sama negotovost potrošnikov in pa tudi omejitve gibanja, zapiranja številnih dejavnosti v času teh ostrih ukrepov omejevalnih. In posledično, kar že vidimo po podatkih, bodo gospodarske razmere vplivale tudi na trg dela, kar ti interventni ukrepi sicer blažijo, vendar ne morejo v celoti preprečiti. Tako da pričakujemo povečanje števila brezposelnih, zaenkrat za okoli petino, seveda je pa to, tako kot tudi celotna gospodarska aktivnost, tu je prisotna velika negotovost in se razmere lahko hitro spremenijo. Tako da bi ponovila to, kar je bilo že povedano, razsežnost in razširjenje epidemije koronavirusa, čas njene zajezitve v Sloveniji in v Evropi, v celotnem svetu sta še vedno velika neznanka. Lahko se ponovi, dosti verjetno, drugi val in sledijo novi ukrepi. Epidemiologi tudi opozarjajo na to verjetnost in trajnejša stabilizacija gospodarskih razmer bo tako možna šele po razvoju in splošni uvedbi ustreznega cepiva. Tako da toliko za uvod.