Ugotavljam, da smo sklepčni in da z nekoliko zamude vendarle lahko začnemo… Ta ura še vedno narobe hodi. Točno je 14.05. Mi imamo težave s prenosom televizijskim, ko povemo kdaj nadaljujemo, pa je ta ura drugačna od resnične. Torej, vse članice in člane odbora, vse vabljene in vse ostale prisotne prav lepo pozdravljam.

Pričenjam 17. nujno sejo Odbora za kulturo.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani in članice odbora, poslanec Felice Žiža, potem na seji kot nadomestni člani in članice odbora za pooblastili sodelujejo Zmaga Jelinčiča nadomešča poslanec Jani Ivanuša in to je to. V skladu s sklepom o imenovanju predsednikov in podpredsednikov delovnih teles Državnega zbora z dne 29. 4. 2020 sta nova podpredsednika Odbora za kulturo Jožef Lenart Poslanska skupina SDS in Aljaž Kovačič Poslanska skupina LMŠ. Oba lepo pozdravljam. Prav tako sta novi članici odbora poslanki SDS Mojca Škrinjar in mag. Elena Zavadlav Ušaj. Tudi vaju dve lepo pozdravljam.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red seje odbora: pod točko 1 je Poziv proti rezom v kulturni proračun pod krinko ukrepov za omilitev posledic epidemije COVID-19. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom je dnevni red določen takšen, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA. Na spletni strani Državnega zbora je s sklicem objavljeno naslednje gradivo, to je bila zahteva Poslanske skupine Levica za sklic nujne seje odbora z dne 30. 4. In k tej točki dnevnega reda je kar veliko vabljenih, kot prvi je Luka Mesec, ki je v imenu predlagatelja zahteve Poslanske skupine Levica. Pozdravljen Luka. Potem minister za kulturo dr. Vasko Simoniti. Opažam, da je pripeljal tudi sekretarko. Gospa Ignacija Fridl pozdravljeni med nami. Gospa Uršula Cetinski se je opravičila. Potem je z nami Nataša Bučar direktorica Slovenskega filmskega centra, Ingrid Celestina Društvo slovenskih knjigotržcev, Renata Zamida direktorica Javne agencije za knjigo, dr. Đurđa Strsoglavec Društvo slovenskih književnih prevajalcev, Dušn Merc Društvo slovenskih pisateljev, Vesna Horžen predsednica Združenja splošnih knjižnic se je opravičila, potem Sebastjan Cavazza predsednik Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev, Urša Menart predsednica Društva slovenskih režiserjev, Samo Rugelj založnik, Inga Remeta Društvo asociacija, Anja Golob založnica in avtorica in dodatno smo vabili še Andrej Štritof predsednik Društva avdiovizualnih producentov, Klemen Dvornik v imenu Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev, Januš Kern predstavnik Državnega sveta in Kulturniške zbornice in Združenje dramskih umetnikov Slovenije in režiser Rok Biček. Prav vse vabljene in kolegice in kolege prav lepo pozdravljam.

Sedaj pa najprej dajem besedo predlagatelju zahteve za sklic seje, predstavnik Poslanske skupine Levica, kolegi Luku Mescu. Prosim.

Hvala za besed. Lep pozdrav! Posebej se zahvaljujem vsem gostom, ki ste potrdili prihod in tudi prišli na to sejo.

Jaz bom uvodoma zelo kratek, ker poskušam predvsem prepustiti prostor vam. Namreč, namen današnje seje je predvsem, da lahko vabljeni iz filma in iz knjige predstavitev stanje v vaših panogah, tako ministrstvu na eni strani kot poslankam in poslancem, na drugi. Namreč, od odločitev ministrstva in odločitev poslank in poslancev je odvisno kakšno mesto v družbi bosta ti dve panogi v prihodnje imeli in nenazadnje čisto konkretno, kako bosta ovrednoteni v rebalansu proračuna, kar mislim, da je trenutno naša največja skrb. Jaz sem še nekoliko pod vtisom teh razprav o proračunu in o financah, ker smo imeli danes dopoldan v tej sobi, mislim da okoli štiri ure razpravo o novem odloku o proračunskem okviru, kjer je jasno, da Slovenija sledi evropskim trendom. Namreč, proračunska sredsdtva se višajo iz 10 milijard in pol na 12 milijard in pol. Se pravi, državna poraba centralnega proračuna se povečuje za cirka 20 %, kar je nekako v skladu s tem kar druge države počnejo. Ena bistvena razlika med nami pa drugimi državami pa je, kakšno vlogo pri tem ima kultura. Med tem ko je Nemčija takoj napovedala ob koronavirusu, da bo v kulturo investirala 50 milijard evrov, ko je Britanija nemudoma namenila kulturnemu sektorju 160 milijonov pomoči, in smo po celi Evropi spremljali programe, kako zagotavljajo nadaljevanje književne produkcije, filmske produkcije, preprečujejo revščino samozaposlenih in tako naprej, mislim, da smo pri nas dobili precej drugačne impulze s strani Vlade. Prva stvar, ki je bila je, da je Vlada že prvi teden svojega delovanja sprejela odlok, po katerem je lahko neposrednim proračunskim uporabnikom zamrznila sredstva in ta sredstva, 400 milijonov vse skupaj, iz tega nezanemarljiv delež iz sektorja kultura prerazporejala v nekakšen vojni budžet proti koronavirusu. Seveda kultura je tukaj predvsem strošek. In ko se pogovarjamo naprej nas skrbijo nekateri namigi, da bo kultura kljub temu, da je izstradana še od prejšnje krize, zopet deležna rezov v novem rebalansu in da bodo prioritete te države zopet drugje. Sedaj danes zjutraj, ko smo imeli to razpravo o proračunu in je bil omenjen tudi današnji odbor za kulturo, sem nemudoma prejel nek tak očitek enega od poslancev, ki je rekel, češ, kriza je, moramo varčevati. In potem postregel z nekim malo vulgarnim italijanskim pregovorom, rekel je, veste, v Italiji se reče ne morete imeti hkrati sodov polnih in žene pijane. Češ eno in drugo ne gre. Ampak s tem je pač impliciral na to nekako zdravo razumsko logiko, ki sedaj velja tudi v Sloveniji. Nobeno kosilo ni zastonj, pri čemer je, če se pogovarjamo o proračunu, pomembnejše mogoče eno drugo sporočilo. / nerazumljivo/ ki je na drugi strani od tega Friedmana v ekonomiji je rekel, vsak evro, ki ga danes privarčujete bo jutri nekoga spravil ob kosilo in to za državo velja še kako. In če sedaj se vrnem na tiste sode, obratno je, kot je rekel ta gospod. Če ne bomo sodov odprli bodo otroci v tej pregovorni družini ostali brez dela. In Italija je zelo dober primer za to. Kljub temu, da varčuje že 25 let se je njen javni dolg ves čas povečeval, ljudje se izseljujejo. V zadnjih letih se je med izobraženimi mlajšimi izselilo po nekaterih podatkih kar 800 tisoč Italijank in Italijanov, kar mislim, da je tudi dobra ponazoritev o stanju v slovenski kulturi. Ker se na kulturi špara kultura nazaduje, založbe propadajo, samozaposleni v kulturi, kot je minister sam ugotovil, že ob predstavitvi za ta položaj kot kandidat, živijo v revščini. Kar 25 % jih je pod pragom tveganja revščine. Filmarji so prekarci. Tisti, ki hočejo kaj narediti pa morajo s trebuhom za kruhom. Rok Biček, Hana Slak, Omo Omerzu, Mitja Okoren so le nekatera izmed imen v filmu, ki so morali iti v tujino, da so tam šele lahko realizirali svoje potenciale in svoje talente. Rok Biček je danes tudi z nami, bo lahko več povedal o tem. Skratka, naš apel tukaj je enostaven, prenehajmo z varčevanjem v kulturo, ki smo ga bili deležni v zadnjih letih, praktično od leta 2008 vsaj naprej, in se začnimo zavedati njenega pomena. Kultura zagotavlja lahko kakovostna delovna mesta, kultura omogoča ljudem, da izpolnjujejo svoje potenciale in talente, kultura ima velike multiplikativne učinke na številne panoge v družbi in kultura ni nikakršen nebodigatreba, kot bi ga rada kakšna oblast videla. Kultura je na nek način, kot boste rekli konservativci, esenca naroda. Skratka, naš poziv je, da danes poslanci in predstavniki ministrstva prisluhnete s kakšnim položajem se soočajo v filmu in knjigi in seveda da podprete naše sklepe, ki niso na noben način radikalni, zgolj poslušamo vzpostaviti pogoje za neko normalno delo v teh dveh sferah. Odmrznitev sredstev slovenskemu filmu in knjigi, da ne bodo založbe propadale še naprej, da ne bodo projekti zastajali, nadaljevanje postopkov že začetih aktualnih razpisov, objava načrtovanih razpisov, izpolnitev sklepa, ki smo ga pred dobrim letom in pol soglasno poslanke in poslanci odbora za kulturo sprejeli. To je, da se sredstva za film podvoji in se nameni teh obljubljenih 11 %, tukaj mogoče samo za informacijo, en nemški celovečerni film ima večji budžet kot stane celoletni budžet slovenskega filma. V takem stanju smo. In s tem moramo tekmovati. In nenazadnje da se končno izpolnijo obljube po zagotovitvi 2 % BDP za kulturo v rebalansu proračuna. Nenazadnje je tudi minister kot kandidat za ministra sam govoril, da bi bil čas, da se te zaveze uresničijo. In če kdaj, imamo sedaj v tej krizi priložnost, da, bi rekel, karte na novo razdelimo.

Toliko z moje strani za uvod. Sedaj pa predlagam, da predvsem vabljeni na sejo predstavite situacijo in upam, da bomo uspeli danes doseči nek minimalen konsenz, ne glede na politično strankarsko opredelitev v tej sobi. Hvala.

Hvala lepa Luka. Sedaj bo na vrsti ministrstvo, potem pa predlagam, da se vabljeni prijavite oziroma daste znak, da bi govorili, najprej tisti, ki ste v zvezi s knjigo tukaj in potem v zvezi s filmom, da ne bomo čisto pomešali teh zadev, ker bi bilo mogoče malo zmede za koga, ki ni domač. Tako da besedo ima Ministrstvo za kulturo. Izvolite.

Hvala lepa za besedo. Vsi lepo pozdravljeni! Pred nas je postavljeno v tem vaši uvodni predstavitvi oziroma v dokumentu, ki je bil predložen ministru v razmislek in je opremljen s celo vrsto podatkov. Torej, je prišlo do… Iz njega izhaja pravzaprav da je kultura v nekem nezavidljivem položaju in da jo marsikaj ogroža. Torej, to je morda res, da jo marsikaj ogroža, v nezavidljivem položaju v kolikor morebiti je, je pa seveda zaradi preteklih obdobij, kajti bi vendarle jaz povedal, da sem jaz v službi ministra za kulturo šele 45 dni in pred mene postavljate pravzaprav izredno zahtevne naloge, da po 45 dneh dajemo neke celostne ocene in projekcije za prihodnost, kar je relativno težko, še zlasti zaradi tega, ker smo se soočili v teh prvih 45 dneh z velikimi problemi, ki so splošno znani. Torej, nastopila je epidemija in celo pandemija, ki ogroža ne samo našo državo z določenimi posledicami, nenazadnje, ampak seveda cel svet. Torej, jaz bi vendarle na začetku vprašal predlagatelja, če vztraja pri tem, kar je v ta dokument zapisal. Kajti, notri so neke stvari, bi človek rekel, ki bi jih jaz ocenil, da vsebujejo celo vrsto negativizmov in tudi nekako slabih namenov morda ministru. Govorijo namreč, da je za držan, da je neaktiven, da je neodziven, da morda nekatere stvari tudi ne razume in tako naprej, kar človeka malo razorožuje v tem smislu in ga postavlja v vprašanje ali bomo vzpostavili dialog ali se bomo samo pogovarjali. Kajti, ne morem sprejeti tega, da odrekajo ministru razumno mišljenje ali pa da je zapisano, da Slovenija, torej vlada, vlada sem predstavnik jaz za kulturo, z dosedanjimi vladnimi ukrepi ni uspela niti v minimalni meri pokazati volje in kulturi priskočiti na pomoč. Torej, to se mi zdijo zelo radikalne misli, ki izključujejo možnost pravega dialoga. In da, recimo, na drugi strani, da deluje država ali pa Ministrstvo za kulturo izključevalno, torej s temi stvarmi, moram reči, da imam določene težave. Nekje na eni strani piše, da je ponovno pokazala vlada, v tem primeru Ministrstvo za kulturo seveda da ne razume in niče razumeti pomena kulture v družbi. To bi smatral skoraj za žalitev osebno, ker ti konec koncev sem, če ne drugega, večino življenja odraščal v krogih, ki so se ukvarjali s kulturo, če že sem sam nekulturen, recimo. Tako da te stvari me malo motijo in seveda sedaj če vztrajate, sprašujem, saj potem bi nadaljeval, lahko od točke do točke, če vztrajate pri teh kvalifikacijah bi samo vas vprašal, če to drži, da bom vedel pravzaprav kako ravnati.

Luka Mesec v imenu predlagatelja.

Hvala. Gospod minister, jaz osebno sem z vami danes prvič v stiku. Stvari, ki so napisane so pač subjektivne sodbe o neaktivnosti, o tem koliko je vlada priskočila kulturi na pomoč, o tem kako kdo razume vlogo kulture in tako naprej.

Kar se pač mene kot predlagatelja tiče si bom mnenje ustvari danes po odboru. Sprejmite te misli, predvsem kot izziv za današnjo razpravo.

Lahko nadaljujemo z odgovorom ministra.

Ja, vsekakor. Torej, to potem si boste ustvarili mnenje po tem, ampak to potem verjetno mislite, da ne drži v tem trenutku, kar je sedaj napisano, da sem nerazumen, neaktiven in da sem pokazal, da nisem sposoben priskočiti kulturi na pomoč. Jaz se opravičujem, da moram to vprašati, ampak to me grozno moti. Grozno me moti, da se mi očita, da delujem izključevalno, da stvari ne razumem, torej, da sem opravilno nesposoben.

Luka Mesec… / oglašanje iz klopi/ Jaz upam, da ne bomo na užaljen način tukaj razpravljali. Tukaj je cel kup organizacij, ki želijo od ministra odgovore. In vi ste užaljeni zaradi subjektivnega mnenja sklicatelja. Se mi zdi res neprimerno in komaj čakam, da se premaknemo do vsebine, če jo imamo. Prosim, Luka Mesec, v imenu predlagatelja.

Hvala. Gospod minister, to res ni v navadi, da vi na tak način polemizirate s predlagateljem na ravni pač neke užaljenosti. Jaz mislim, da sem korektno predstavil na začetku povod za sklic te seje. Odgovoril sem vam tudi na stvari, ki ste jih naslovili name. Predlagam pa, konec koncev, jaz si bom ustvaril mnenje, pač, na tej seji in nisem pa jaz še zdaleč ne edini deležnik tukaj. Pred vami oziroma za vami, ob vas so vsi relevantni deležniki iz filma in knjige in mislim, da je bistveno bolj pomembno kakšno mnenje si bodo oni ustvarili na tej seji, kakšno mnenje si bodo ustvarile pa odvisno od tega, kaj boste povedali. Žogica je pri vas.