Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, spoštovani vabljeni gostje! Začenjam 16. nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ.

Obveščam vas, da do začetka seje nisem prejel opravičil članov, rad pa bi prebral eno pooblastilo, in sicer poslanec gospod Dušan Šiško iz Poslanske skupine SNS nadomešča poslanca gospoda Zmaga Jelinčiča Plemenitega.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje komisije z dvema točkama:

1. gospodarnost in učinkovitost porabe javnih sredstev za urgentne nabave zaščitne opreme zaradi epidemije covid-19,

2. predlog priporočil glede vladnega poročanja Državnemu zboru po 12. členu Zakona o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju.

Vaših predlogov za spremembo dnevnega reda v poslovniško določenem roku, se pravi do začetka seje, nisem prejel, zato je določen dnevni red, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - GOSPODARNOST IN UČINKOVITOST PORABE JAVNIH SREDSTEV ZA URGENTNE NABAVE ZAŠČITNE OPREME ZARADI EPIDEMIJE COVID-19.

Gradivo za to točko, Zahteva poslanskih skupin Socialni demokrati, Lista Marjana Šarca, Levica in Stranka Alenke Bratušek, je bilo objavljeno na spletni strani s sklicem seje komisije. Prav tako je bilo objavljeno tudi dodatno gradivo, ki ga je posredovala Poslanska skupina Socialnih demokratov.

Na sejo so bili s sklicem seje k tej točki vabljeni: mag. Bojana Muršič, v imenu predlagateljev zahteve, mag. Andrej Šircelj, minister za finance, Tomaž Gantar, minister za zdravje, Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki pa se je opravičil, namesto njega je prisoten državni sekretar mag. Aleš Cantarutti s sodelavcema, mag. Matej Tonin, minister za obrambo, Anton Zakrajšek, nekdanji direktor Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve, Tomi Rumpf, vršilec dolžnosti direktorja Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve, Darko But, direktor Uprave za zaščito in reševanje, mag. Damijan Jaklin, državni sekretar Ministrstva za obrambo in vodja Medresorske delovne skupine za sprejem, pregled in vrednotenje ponudb zaščitne opreme, Tomaž Vesel, predsednik Računskega sodišča Republike Slovenije, Samo Červek, predsednik Državne revizijske komisije, ter predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Dr. Franc Trček, imate postopkovni predlog, predvidevam? (Da.) Izvolite.

Hvala za besedo, predsedujoči.

Glejte, v tej neki zgodbi, če tako rečem, potencialno koruptivnega organigrama, ki ga vladna ekipa niti nekako ne ve pojasniti, je eden ključnih akterjev gospod Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo že v tretji zaporedni vladi. Sočasno nekako vladna stran skorajda joka, da ne dobi možnosti, da bi pojasnila svojo plat zgodbe, in zdaj na tej seji gospoda Počivalška ni. Dobro, po poslovniku ga seveda lahko nadomešča državni sekretar, ampak bom rekel, to je nek način vseeno derogacije dela Državnega zbora in moj postopkovni predlog je, da zagotovite prisotnost gospoda Počivalška na seji.

Hvala.

Hvala lepa, dr. Trček. Sami ste že povedali, kakšna je naloga državnega sekretarja mag. Aleša Cantaruttija. Sam osebno ne morem zagotoviti prisotnosti ministra v primeru, da ga tudi v skladu s parlamentarno prakso nadomešča državni sekretar. Prekinitve seje ne bom zahteval oziroma v primeru, da jo zahteva v primeru predlagatelja mag. Bojana Muršič, kar pa vidim, da ne, zato sejo nadaljujemo.

Predlagam, da razpravo opravimo tako, da predstavnica predlagateljev zahteve za sklic nujne seje dodatno obrazloži zahtevek za sklic. Vse prisotne, ki bodo sodelovali v razpravi pa prosim, da se ob prijavi za razpravo in ob vklopu mikrofona predstavite zaradi ustreznega zapisa magnetograma. Nato bodo dobili besedo tudi predstavniki vabljenih, potem pa bomo prešli na razpravo članov komisije in vabljenih.

Besedo pa najprej dajem mag. Bojani Muršič. Izvolite.

Hvala lepa, predsednik za besedo. Spoštovani minister, državni sekretar, vsi vabljeni, kolegice in kolegi.

Sedaj sicer kolega Trček je predlagal tudi postopkovni predlog, da bi bil prisoten na tej seji gospod Počivalšek. Kot ste povedali v uvodu žal temu ni tako. Jaz verjamem, da bo gospod državni sekretar Cantarutti odgovarjal na naša vprašanja, kajti prav je, da dobimo informacije o katerih smo že v zadnjem času izjemno dosti slišali. V kolikor s temi odgovori ne bomo zadovoljni se bomo pa takrat v nadaljevanju pogovarjali ali bomo točko prekinili in zahtevali pojasnila s strani ministra.

Torej, dovolite mi, da v uvodu povem, da je seveda tako Slovenija kot tudi ves svet z izbruhom epidemije COVID-19 je bil nepripravljen in nikakor, bom rekla, ne zavidam sedanji vladi, ki se je soočila s tem, pa tudi že ne prejšnji, kajti situacija je bila izjemno težka. Bliskovito naraščanje širjenja virusa je zahtevalo, da so vse države, ne zgolj samo Slovenija in tudi ostale, začele z nabavami prepotrebne zaščitne in medicinske opreme. Seveda zaradi tega bliskovitega naraščanja je te opreme na trgu pričelo primanjkovati. Proizvajalci niso bili sposobni slediti trgu, cene dobrin pa so skočile, bom rekla, v nebo, podaljšali so se pa njihovi roki. Zato je toliko bolj pomembno, da je Vlada pač začela s temi zadevami, nabavami, ampak v teh nabavah se je pojavilo kar nekaj težav.

Če se ozrem malce nazaj. Po uradnih podatkih slovenske blagovne rezerve ob nastopu razmer zdaleč niso zadoščale potrebam naše države po zaščitni opremi, zato je že 27. 2. bilo naročene, da se sprostijo blagovne rezerve in začne z nabavo. V prejšnji vladi je bil minister za gospodarski razvoj tudi sedanji minister Zdravko Počivalšek. Ne vem, mogoče mi bodo lahko s strani gospodarskega ministrstva pojasnili zakaj se je dogajalo v tistem času, po neuradnih podatkih je takrat se sprosilo nekaj, 48 tisoč zaščitnih mask, 5 tisoč kombinezonov, 500 tisoč rokavic in praški za razkuževanje. To je bilo absolutno premalo. Potrebno je bilo več. Takrat je bilo že naloženo, da se začnejo polniti skladišča, iščejo nabave. Verjamem pa, da je tudi prejšnja vlada, tako tudi sedanja vlada, tako tudi poslanci smo bili seznanjeni s svetom kaj se dogaja. Širjenje virusa se neizbežno bližalo tudi Sloveniji in samo vprašanje časa je bilo, kdaj bomo pri nas imeli prve okužbe.

Ampak medijsko izpostavljeni primeri nabave zaščitne opreme v zadnjem mesecu dokazujejo, da je število domnevno spornih primerov in ekscesov tolikšno, da terja razjasnitev pristojne komisije, Komisije za nadzor javnih financ, na kateri smo se danes sestali. Zlasti je pomembno, ker gre za enkratne dogodke in nastalo škodo v obliki preveč plačane in neprimerne opreme, ne bo možno popraviti z kakršnimikoli sistemskimi prilagoditvami zakonodaje, po katerih, bom rekla, zelo rada posega tudi vsaka Vlada.

Gre torej za kratkoročne, enkratne posege, res pa je, da kljub temu, da so res težke razmere bile v času, morajo se vsi postopki izvajati v očeh javnosti in ob ustreznem nadzoru. Nesporno je, še enkrat poudarjam, zaščitno opremo smo nujno, nujno potrebovali. Ampak pri tem si država ne sme zatiskati oči, zavezana je k vladavini prava in ta vladavina prava ne skopni, tudi ne v času epidemije. V času epidemije še toliko bolj, da je transparentna vsakršna nabava, da ni nikakršnega suma, da bi šlo za zlorabo javnih pooblastil ali pa javnih sredstev. Se pravi, javna sredstva se morajo zagotavljati oziroma potrebno jih je uporabljati zakonito, gospodarno in učinkovito, saj vemo, vsak evro je nujno, nujno potreben.

Ob tem bi se želela dotakniti seje Odbora za zdravstvo, kjer smo prav tako govorili o prvem delu, bom rekla, teh zaščitnih mask, o kvaliteti mask. Na seji smo takrat predlagali, vladni koaliciji, poslancem, sklep, da Odbor za zdravstvo poziva Vlado Republike Slovenije, da samostojno in brez posrednikov, transparentno izvaja javno naročanje nujno potrebne zaščitne opreme in v sodelovanju s stroko, skrbi za njeno ustrezno kakovost ter sočasno zagotavlja ekonomičnost nabav. Ne boste verjeli, tega sklepa, o transparentnosti, neposredni nabavi, zakonitosti, vladni poslanci koalicije niso podprli na odboru. To, mislim, da je skrb vzbujajoče in tega si enostavno ne smemo dovoliti, oziroma, bi rekla da, so poslanci takrat potrdili, da nekako se strinjamo z tem, kar se je pač počelo. Še enkrat, verjamem in vem, da so bile takrat izredne razmere, potrebovalo se je zaščitno opremo, vendar, zakaj ne, brez posrednikov, zakonito gospodarno, ekonomično.

Ampak, če se ozrem malce nazaj, že, od začetka, vlade Janeza Janše, so bili ukrepi, bom rekla, kar nenavadni. Takoj je ugasnil Erar. Zanima me, od kod je prišlo takrat navodilo Upravi za javna plačila, da zaradi epidemije do nadaljnjega ne bo več opravljala transakcij proračunskih uporabnikov? Zato tukaj prvo vprašanje, ki ga naslavljam na pristojne. Torej, nismo imeli informacij o denarnih tokovih, ne državljanke in državljani, tudi ne poslanci in poslanke, javnosti pa so bili prikazani zgolj podatki, komu in kako država plačuje za dobavljeno opremo, in ko smo izvedeli za te podatke, je bilo ogorčenje javnosti in tudi nas, poslancev, izjemno veliko.

Vlada si je kar hitro premislila, ampak kljub temu, je Erar, nekje, približno, dobrih 10 dni, ni deloval. In, vse kar smo slišali v zadnjih dneh, razkritji medijev, na katera se mi danes tudi, bom rekla, osredotočamo, kajti, kakršnihkoli drugih informacij, nimamo. Bi si želeli operirati sicer z javnoveljavnimi podatki, ki bi jih dobili od pristojnih, vendar tega ni bilo. Sama sem sicer pozvala podpredsednika komisije, gospoda Jelinčiča, v prejšnji sestavi, da bi sklical sejo, da bi dobili neke informacije, da nam bi bilo lažje govoriti in luščiti, kaj je res in kaj ni res, vendar do tega sklica ni prišlo. Žalosti me to, da v bistvu razpolagamo z denarjem oziroma, da nimamo sploh ne nikakršnih informacij, kako se je v bistvu nabavljala ta zaščitna oprema.

Hm, tudi na spletnih straneh Zavoda za blagovne rezerve, ni bilo podatkov o sklenjenih pogodbah za nabavo zaščitne opreme. Prve podatke sem zasledila 8. 4., v kolikor imam napačne podatke me prosim popravite. Zapleti pa so se začeli že kar v začetku z nastopom mandata, ko smo iskali ali pa bom rekla tako, ko je vladajoča politika iskala 3 milijone mask podjetja Labena, lastnik Borut Čeh, ki bi naj po izjavah ministrov: »maske so«, »tovornjak je na poti«, »tovornjak smo izgubili«, »maske smo plačali«, to je bila izjava ministra za obrambo, gospoda Tonina, »maske nismo plačali« izjava ministra z gospodarski razvoj Počivalška. Toliko informacij je bilo, da jaz mislim, da smo bili vsi zelo, zelo zmedeni, prav tako tudi vsa slovenska javnost, pa razumi kdor more. Nadalje smo dobili s strani medijev informacijo, da sta zavod in ministrstvo prejemala veliko ponudb več kot 2000. Na skoraj polovico teh sploh ni bilo odgovora. To potrjuje tudi poročilo medresorske skupine, ki jo je vodil takrat državni sekretar na Ministrstvu za obrambo gospod Damjan Jaklin. Dokument razkriva tudi da je bilo med 24. marcem in 24. aprilom, kot sem rekla nekaj čez 2000 ponudb slovenskih in tudi tujih dobaviteljev, v veliki večini je šlo za ponudbe za nakup mask, od tega so jih pregledali le dobro polovico, kar je v povprečju seveda 84 ponudb na dan, je izjemno velika številka, vendar zavedati se moramo, da bi lahko takrat, če je bilo toliko ponudb, aktivirali vse resurse, ki jih ministrstva imajo, imamo tudi direktorat za javna naročila in lahko bi pregledovali vse. Popolnih je bilo od teh dobrih 1000 ponudb vsega 49, ostale so bile neustrezne ali imele ponarejene certifikate. Vlada tega poročila, ki ga je ta medresorska skupina pripravila, ni obravnavala, skupina je bila že kar na enkrat razpuščena. Zato se mi postavlja ponovno vprašanje, na podlagi katerih meril in kriterijev so se pristojni odločali katere ponudbe od teh, ki so prihajali, bodo pregledali in zakaj prav te. Zakaj niso dobila poslov podjetja, ki so specializirana za proizvodnjo oziroma prodajo medicinske opreme. In zavedati se moramo, da so medicinsko opremo, zaščitno opremo potrebovali tako za oskrbo zdravstva, domov za starejše tudi kritična infrastruktura je bila izjemno, izjemno pomembna. Domovi za starejše so se v času začetka epidemije soočali z velikimi težavami. Bili so brez zaščitne opreme pa tudi v prvem sklopu dobav niso bili zajeti. Domovi so se znašli v enem zelo nezavidljivem položaju, v bistvu niso imeli zaščite za zaposlen kader in ko je v bistvu vsa slovenska javnost to sledila, so se pojavile prostovoljke, ki so začele šivati maske. Izkazala se je velika solidarnost, veliko donacij je bilo, materiala, ženske so delale dneve in noči, pomagale domov za starejše, da so vsaj malo ublažili to stisko s katerimi so se domovi v tistem času srečali. Zato je toliko bolj še danes pomembno, da dejansko vidimo kako se je ravnalo z davkoplačevalskim denarjem, da se je ravnalo gospodarno in transparentno, to ljudje, vsaj te ženske, ki so takrat delale, ki so se trudile, pa ne bom rekla, da so samo ženske tudi moški so pristopili na pomoč, da vedo, da so ravni pravilno. Kljub temu, da je bila razglašena epidemija pa javna naročila za državo se sicer lahko rahljajo, nikakor pa to ne pomeni, da se lahko zaobide pregledno, zakonito in gospodarno poslovanje, ki bi dopuščalo tako imenovano vojno dobičkarstvo, ki utemeljujejo tudi nakupi preko posrednikov prav tako brez zakonsko upravičenega razloga. Prav zanimivo je tudi dejstvo, ki nakazuje, da je Vlada ugotovila, da gre nekaj narobe na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, pristojnost pregleda in ustreznosti ponudb je prenesla iz MGRT na Ministrstvo za obrambo. Ob tem pa je dan kasneje, 24. 3. se ponovno ustanovila medresorska delovna skupina. Potem je bila še ustanovljena projektna skupina, ki jo je vodil gospod Mitja Terče. Pa tukaj so bili dejansko zaupniki gospoda ministra, ne samo zgolj Mitja Terče, tudi Andreja Potočnik, Branko Lučovnik. Pogodbe seveda ja pa je sklepa Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve. Njegov direktor je zbolel v tistem času, gospod Zakrajšek. Nekaj pogodb je potem podpisoval namestnik Ivan Gale. Nato je tudi on odšel v bolniški stalež, zaradi vseh možnih pritiskov. Marsikaj se je dogajalo in tudi zanimivo je dejstvo, da Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve pred začetkom nabav ni imel liste potreb, koliko zaščitne opreme se sploh potrebuje. Kupovalo se je, kot je velikokrat bilo povedano, vse, kar so nam kdorkoli ponudil, ne glede na ceno. Šele po 11-ih dneh, 24. 3. od razglašene epidemije se je Vlada seznanila z okvirno potrebo, to se pravi teden dni po podpisu prvih pogodb. Ministrstvo za zdravje, NIJZ, UKC Ljubljana in Uprava za zaščito in reševanje so pripravili te usmeritve. In ugotovili so sledeče: da država mesečno potrebuje 20,5 milijona zaščitnik mask, 16 milijonov rokavic, pol milijona zaščitnih očal, skoraj pol milijona zaščitnih plaščev, 70 tisoč litrov razkužil. Ob tem, kar se navaja se postavlja tudi vprašanje, zakaj pol milijona zaščitnih očal, za koga?

V postopkih dobave in nabave zaščitne opreme so pristojni, bom rekla, kar nekajkrat zavajali javnost, v kolikor imam napačne informacije, potem me prosim popravite, kajti vse kar je, navajam zgolj iz medijev in iz zapletanja posameznih ministrov. Tudi popolnoma razumem, da je povpraševanje po zaščitni opremi v času COVID-19 naraščalo. Kot sem že omenila cene so poskočile, odpirali so se črni trgi. Ampak ob tem je potrebno reči, da takrat bi bilo potrebno izkoristiti vse diplomatske mreže, da bi se začela neposredna nabava v državah, kjer so večji proizvajalci. Boleč ob tem je pogled na ponudbo Kitajske, ki smo jo imeli na mizi, na kar sem že tudi opozarjala na Odboru za zdravstvo pri nabavah kvalitetne zaščitne opreme.

Torej, posamezni bom rekel skupina akademikov pod vodstvom dr. Igorja Emrija, člana SAZU je v bistvu poskušala nekako pomagati Republiki Sloveniji, pripravila oziroma vzpostavila je neposredni stik s kitajsko tovarno preko veleposlaništva v Pekingu. Na seji odbora je bilo rečeno, da nismo imeli dovolj resursov, da bi nekoga poslali tja, da bi pregledal ali je zaščitna oprema ustrezna ali ne, ampak jaz verjamem, če bi se povezali z veleposlaništvom v Pekingu bi lahko s fizično navzočnostjo tudi to poskrbeli in zagotovili zanesljivost posla. Sosednje države, med njimi tudi Hrvaška je za takšen način storila(?). Je torej pri nas res bilo potrebno posameznikom v interesu podpisovanja pogodb z dvomljivimi dobavitelji zaščitne opreme in tudi omogočanje dodatnega zaslužka v obliki provizij - nam je bilo res to potrebno? Tukaj želim tudi odgovore.

In nekajkrat je bilo tudi omenjeno, da enostavno Republika Slovenija ne more sklepati neposrednih pogodb s Kitajsko, ampak predsednik Računskega sodišča je to absolutno demantiral. Povedal je tudi na 24ur zvečer, 8. aprila, da to preprosto ne drži. Jaz mislim, da bo to predsednik Računskega sodišča danes tudi povedal in povedal stališče, da bi lahko Republika Slovenija nabavljala zaščitno opremo neposredno pri ponudnikih. Tudi prelaganje odgovornosti, pristojnostmi med posameznimi ministri gospodarskim in obrambnim vzbuja zelo zelo mešane signale. Ponudniki so bili v stikih s kabinetom predsednika Vlade, različnimi pritiski na izbiro ponudnikov, zapleti so se pojavljali tudi pri podpisovanju pogodb in še in še. Vprašanj je iz dneva v dan več in več, odgovori pa jasno nakazujejo, da je v času nabave šlo za nekaj narobe. V kolikor imam napačne informacije me bodo po vsej verjetnosti pristojni tudi informirali. Pojavilo se je tudi politično vmešavanje v nabave mask. Nedavno razkrita tarča jasno nakazuje slednje. Kot že vemo je vse od včeraj je razrezana pogodba z Geneplanetom, kljub temu, da vemo kaj se je dogajalo v zadnjem času, da bi moral zagotoviti ventilatorje, ki so srednjega cenovnega razreda neprimerni za zdravljenje Covid bolnikov in tako naprej. Ministrstvo za zdravje je včeraj povedalo, da se bo ta pogodba ta več milijonski posel prekinil. Tukaj se postavlja vprašanje kako to, kako to, da smo sedaj prišli do tega, kdo je to naročil, s kakšnimi razlogi bo prišlo pač do te prekinitve pogodbe. Veliko podjetij se je pojavljajo tako kot Dobnik Trade, Konfekcija Malia, Acron, še in še, KORES-SORTING GROUP, ampak pri tem se želim še malce bolj podrobno ustaviti. Bom šla nazaj. Podjetje Seti, ki je bom rekla proizvajal te famozne servete, s katerimi so želeli nekako pomagati ljudem pri osnovni zaščiti je bom rekla v zadnjem času, kar nekaj časa komuniciralo z menoj, od takrat, ko sem na Odboru za zdravje predstavila te njihove maske, ki jih je kupil Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve. Kajti pri tem ima to podjetje Seti zgolj nalogo, da je dobavil te servietke podjetju Zaščita Lokač in KORES-SORTING GROUP, ki so potem izdelovali te maske. Direktor je sam pojasnil kako so se začeli s testiranjem tega / nerazumljivo/ materiala, da bi v zadostni meri zadržalo tekočino v sebi. Poslali so te zadeve tudi v pregled, kontaktirali z gospodom prof. dr. Ihanom nato so stopili v kontakt z gospodom Toninom. Želeli so nekako pomagati bom rekla prebivalcem, ki bi si lahko te maske izdelovali sami. Vsi vemo, da masko, ki jo imaš dve, tri ure ne moreš nekako jo preplačati. V bistvu obranil se je tudi kot sem rekla na gospoda Tonina, na kar so ga napotili na državnega sekretarja gospoda Cantaruttija, se opravičujem, gospod Tonin ga je napotil k gospodu Cantaruttiju – časovnica niti ni sedaj toliko pomembna. Pomembno pa za izpostaviti to, da je 18. 3. razložil kaj si želi, da še sicer pristojnega potrdila mislim, da dobili pristojno potrdilo zdravstvene institucije glede ustreznosti tega materiala in napotili so ga tudi na tako imenovano državno sekretarko, navajam 18. 3. Spoštovana kolegica, gospa Jelka Godec je bila takrat še poslanka. Ne vem, kako je lahko delovala tudi kot tako imenovana državna sekretarka, kjerkoli je bila. Postavlja se tudi na tem mestu vprašanje. Res so se v tem podjetju trudili, testirali so, video posnetke so dajali na splet. In jaz mislim, da je to podjetje res želelo nekaj dobrega za državljanke in državljane. Imam pri sebi tudi razliko med temi maskami, ki so jih ponujali sami na trg, razlika je očitna med blagovnimi rezervami. V bistvu te maske so izdelovali sami v SETI-ju in te maske so kupile blagovne rezerve. V čem je razlika? Razlika je velika v elastiki, ki je, material, bom rekla, je sicer zelo zelo soroden, ne gre za tkano blago, ampak gre za celulozo. Kajti, nič kolikokrat se je v javnosti pojavljalo, da gre to za tkano blago, mislim, da vsi vemo oziroma vsaj sama se spoznam na to kaj blago, kaj je pa celuloza. In to podjetje je dobilo s strani Službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb UKC ustreznost teh mask, vendar teh mask za širšo populacijo. In seveda to je direktor SETI-ja sporočil pristojnim, vendar je dobil nakar informacijo, da se maske za širšo populacijo ne nabavljajo s strani Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve. Ampak ko pogledamo ta seznam, ki ga imamo, ki je sedaj tudi objavljen s strani Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve jasno vidimo, da sta podjetji Korest Group in Zaščita Lokač ravno ti prodali oziroma je zavod sklenil z njimi pogodbo za dobavo mask za širšo populacijo. Tako da tu prihaja, bom rekla, res do nekih čudnih neskladij. Podjetje SETI je prav tako izdelovalo šivane maske, to so te šivane maske, ki jih je tudi ponudilo zavodu blagovne rezerve. In te maske so stale 0,80 centov brez DDV, nekje okoli 0,80 centov. V kolikor želite natančne informacije vam tudi lahko poiščem ta mail. In kaj želim povedati? Maske z gumico, kot mi je direktor povedal, so rešitev v vojnem času. Ja, bili smo v času, bom rekla krize, ko ni bilo na trgu ne gumic, ne teh elastik in ničesar, ampak kolegom, ki so to izdelovali se je zdelo kljub temu to predrago, kajti za sestavljeno masko plačevati 45 ali pa 50 evrov za kos je bilo to izjemno dosti, zato so pač pripravili te filmčke, kako si lahko sam izdelaš masko za cirka 10 centov. Tudi podjetja oziroma trgovine Spar je to promovirala. Nekateri so se tega tudi poslužili, absolutno, kar je vse pohvale. Ampak tudi to ponudbo, ki so jo SETI podal na Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve nanj niso dobili odgovora. Veliko teh stvari je, ampak vsekakor, to, kar sem danes povedala, pa tudi s svojo predstavitvijo na Odboru za zdravstvo nikakor nisem želela karkoli slabega podjetju SETI. Niti slučajno. Jaz popolnoma razumem, da so se potrudili po svojih najboljših močeh, vsaj iz teh videov, ki so nam jih pošiljali. In tudi sam gospod lepo zapiše, da 0,80 centov oziroma 80 centov, tako moram reči, je nesramno visoka cena za masko z gumico. In ti dve podjetji, ki sta kupili ta material od tega podjetja, sta se šli vojnega virusnega dobičkarstva; zgolj navajam to, kar sem dobila. Zgrožen je bil nad ceno, ki jo je Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve plačal za te maske, o katerih je bilo toliko govora.

Skrb vzbuja tudi to, da so med največjimi prejemniki poslov podjetniki, ki se nikoli niso ukvarjali z dobavo zaščitne opreme, z marketingom, prodajo prehranskih dopolnil, upravljanjem fitnes centrov in drugimi dejavnostmi. Prišli so milijonskih poslov, nekateri so pa s tem tudi reševali svoja podjetja. Problem je tudi v tem, da so bila določena podjetja, ki so dobila posel, dolžna Republiki Sloveniji. Medtem ko so bile številne ponudbe tudi neposredno s Kitajske, ki so se zavračale zaradi neustreznih certifikatov in tehnične nedoslednosti, je bila dobava pri nekaterih pa drugačna. V pošiljki robe, ki jo je dobavil Pečečnik, so bile navadne kirurške maske, označene z oznako tipa FF52, in to se je zgodilo takrat, ko smo imeli Odbor za zdravstvo, in policija je začela preiskovati zadeve, takrat je tudi zavod obiskala policija zaradi poslovne goljufije. Potem je bilo povedano, da je dobavitelj tem maskam potem znižal ceno, zaščitne maske, navadne kirurške maske smo potem dobili po 50 centov, kar je že tudi nekako sprejemljiva cena. In prav je, da so ostale v skladišču blagovnih rezerv, da se niso vračale nazaj na kitajski trg. Ampak malce nenavadno je, da je prihajalo do tega, kar je pač bilo, da so bile neustrezne.

Zavod je v času epidemije sklepal tudi nujna naročila. Vsi postopki javnih naročil absolutno niso bili neizvedeni, seveda se absolutno ni dalo v tistem času delati vsega po »reglcih«, po domače povedano, ampak kljub temu je treba ravnati z davkoplačevalskim denarjem gospodarno in racionalno.

Dosedanja nabava, kolikor povzemamo iz medijev, razkriva nek parcialni svet, s sorodstvenimi povezavami, s posameznimi izbranimi dobavitelji, tudi z vključevanjem politike v te nabave, in to je ustvarilo močan dvom v zakonitost porabe javnih sredstev, ne le za urgentne nabave zaščitne opreme zaradi covida, temveč tudi na širšem področju transparentne porabe, ki trenutno ni podvržena nobenemu javnemu nadzoru. Dodatno potrebujemo tudi javno osvetlitev situacije zavoljo zaupanja javnosti v ukrepe, ki so bili sprejeti. Ob odrekanjih, ki jih je razglašena epidemija terjala od večine ali pa od vseh nas, državljank in državljanov, je treba vsem tem izdanim ukrepom slediti, je minimalno, kar pričakujemo, da Vlada kljub izjemnim okoliščinam, še enkrat, ravna gospodarno, skrbno z našim, davkoplačevalskim denarjem.

Sama sem postavila poslansko vprašanje, sicer mu rok še ni potekel, vendar kljub temu, zanima me, kakšne so bile zaloge zaščitne opreme na dan razglasitve epidemije. Se pravi, komu in v kakšnih količinah, po kakšnih kriterijih se je razdelila uskladiščena zaščitna oprema. Vprašanj je še in še, ampak, bomo počasi, ne bom… Vprašanj je veliko, v pisni obliki, po vsej verjetnosti, jih bom dobila, bom rekla, tudi pričakovala sem, da bo na mizi že poročilo o zaščitni nabavi, ampak, kot kaže, je en teden še vedno bil premalo, da bi se to poročilo pripravilo. Tudi to kaže nek slab signal, kaj se dogaja z tem.

Resnično, vprašanj je več kot dovolj. Velikokrat, v zadnjem času, sem bila tudi sama, bom rekla, diskreditirana, ali imam pravico govoriti o zakonitosti dobave in nabave zaščitnih sredstev. Bila sem diskreditirana s strani posameznih medijev, bom rekla, doktorjev, socialnih omrežij, o moralni spornosti o, še pomnite, tovariši, osebnih napadov, tudi telefonskih klicev, kaj se grem, a vse to kaže na to, da ko zmanjka argumentov, se posamezniki spustijo na osebno raven.

Pa ja, tudi to sem navajena. Pa zakaj to navajam? Sama sem članica Komisije za nadzor javnih financ že od vsega začetka, v tem drugem mojem mandatu. Tako kot sem rekla, sem pozvala podpredsednika KNJF, da skliče sejo, da se začnemo pogovarjati o teh temah, postavila sem tudi poslansko vprašanje, ampak zgleda, da sem nekomu stopila spet na žulj, ampak če kdo misli, da bom jaz zaradi moje zadeve izpred petih letih, molčala pri teh zadevah, se krepko moti. In zakaj? Leta 2015, ko je šlo za mojo politično diskreditacijo, nisem storila popolnoma nič narobe in kdor me pozna, in verjamem, da marsikdo tudi tukaj, sem poštena in delavna poslanka, za kar sem si, kot kaže, prislužila tudi drugi mandat volivcev.

To sicer se ne tiče ravno te točke, vendar, ker sem bila na zadnji seji Odbora za zdravstvo izpostavljena, sem povedala na Komisiji za nadzor javnih financ, bom podala določena pojasnila in danes jih povem in nikoli več jih ne bom izpostavljala. Zame je ta zadeva iz leta 2015 končana. Zakaj to govorim? Kajti, državni tožilec je takrat mojo zadevo zavrnil, ker ni bilo argumentov. Pa bomo začeli na začetku, prvič, občina je takrat, Ruše, v proračunu zagotovila sredstva za delovanje svetniških skupin in ena izmed svetniških skupin je bila tudi svetniška skupina SD.

Mag. Muršič, prijazno vas opominjam, da se osredotočite na vsebino razprave.

Bom, ampak samo to moram povedat, to mi morate dovolit, zaradi tega, ker sem bila diskreditirana že na samem Odboru za zdravstvo.

Sem vam že dovolil, še enkrat vas prosim, da se / nerazumljivo/.

V glavnem, še enkrat, zadeva je za mene zaključena in da nihče me več ne obtožuje, da sem karkoli, komurkoli kradla, ker nisem ničesar kradla in nikoli nisem in nikoli tudi ne bom, ker sem poštena.

Toliko, ker mi pač ne dovolite vsega povedati, ampak mislim, da bi bila zadeva bolj čista, bolj transparentna in vsi bi si lahko razjasnili, za kaj se je pač šlo.

In če nadaljujem z zadevo, ker pač, zgleda, da takrat sem nekomu stopila na žulj. Želela sem sicer počakati na vse odgovore, glede tega gradiva, ki smo ga pač pripravljali Socialni demokrati, v zvezi z nabavo zaščitne opreme, da bi dobila odgovore s strani pristojnih, pristojnega Ministrstva za gospodarstvo, ampak, glede na medijske objave, smo bili prisiljeni sklicat to sejo, zato resnično, predlagamo tudi, za enkrat, dva sklepa.

Prvi, da se seznanimo z tem področjem, ki pač je v zvezi z urgentnimi nabavami zaščitne opreme in drugi sklep; »Komisija za nadzor javnih financ priporoča Računskemu sodišču, da prioritetno opravi izredno revizijo smotrnosti, transparentnosti, gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, v primeru urgentnih nabav zaščitnih sredstev in medicinske opreme, v času epidemije Covid-19.«

To sta dva sklepa, kljub temu, da je prvi zgolj seznanitveni, drugi, bom rekla, je že, mislim da, tudi v izvajanju, pa verjamem, da še v teku te današnje razprave s strani pristojnih se bo pokazalo, da je potrebno še kaj dopolniti. Toliko za enkrat, v nadaljevanju se bom pa ponovno oglasila. Hvala lepa, predsednik, za besedo.

Hvala lepa, mag. Muršič, za vašo dodatno obrazložitev.

Zdaj pa prehajamo na razpravo oziroma na določena pojasnila, katere verjamem, da želijo pojasniti tudi najprej predstavniki Vlade mag. Matej Tonin, potem mag. Aleš Cantarutti in potem gospod Anton Zakrajšek. Mag. Tonin, izvolite.

Spoštovani predsednik, hvala lepa. Drage poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni tokrat v nekoliko drugačni vlogi, pred meseci sem sedel v vaših vrstah. Priznam, da od 13. marca dalje sta bila to zagotovo dva moja najtežja meseca v življenju. V tem času so se dogajali strahovi pritiski s strani zdravstvenega osebja, ki je nujno potrebovalo zaščitno opremo, soočeni smo bili z občutkom nemoči in kaj takšnega, kot smo doživljali v tem zadnjem mesecu in skoraj dveh, nikomur ne privoščim. Včasih se vprašam kaj bi se zgodilo, če Marjan Šarec ne bi obupal in vrgel puško v koruzo, morda bi bilo moje življenje precej bolj mirno in tudi ta dva meseca mnogo manj stresna. Seveda pa se postavlja vprašanje kakšna bi bila Slovenija danes. In Slovenija danes je ali si priznamo ali ne ena izmed najuspešnejših držav pri soočanju s koronavirusom. Tega ne trdi Vlada, tega ne trdi politika, ampak to trdijo verodostojne analize evropskih institucij, ki primerjajo posamezne države po številu primerov koronavirusa, po številu umrlih, odstotku umrljivosti, številu primerov na 1 milijon prebivalcev in tako naprej. In primerjalno gledano na milijon prebivalcev z ostalimi državami je Slovenija zagotovo ena izmed najuspešnejših držav pri soočenju s tem koronavirusom. Največ so k temu pripomogli ljudje, ki so vestno in potrpežljivo upoštevali navodila in tukaj smo imeli gromozansko prednost pred številnimi drugimi državami, ko so nas klicali številni drugi ministri drugih držav kako nam to uspeva, je bila bistvena razlika prav ta, da so naši ljudje navodila in vse te omejitve upoštevali, številni na Balkanu, tudi morda v drugih vzhodnih državah pa tega niso. In tukaj je ena izmed naših velikih prednosti. Uspeli smo zagotoviti dovolj zaščitne opreme in sprejemali smo primerne ukrepe. Ampak da se vrnem nazaj na tisti slavni 13. marec, ko je poslanka spraševala kaj smo dobili. Dobili smo kaos, izjemno težko situacijo, nismo imeli ne 100 dni miru, niti ne en teden, da bi prevzeli posle, imeli smo eno celo sobotno dopoldne. Zato, ko se nekateri sprašujete zakaj so prihajali maili iz zasebnih e-mail naslovov in tako naprej, zaradi tega, ker enostavno nismo imeli časa, da bi si na ministrstvih uredili vsaj informacijske zadeve od mailov, telefonov in drugih zadev tudi zato so številni vladni uslužbenci v tem kriznem tednu, kriznih 14-ih dneh številni uporabljali svoje elektronske naprave, svoje maile, enostavno ni bilo časa. Kaj smo dobili? Glejte, da bom zelo natančen, predsednik, če lahko pogledate, potem bom pa nazaj kazal, da bodo poslanci videli, stanje v skladišču v Rojah na 16. marec, to je tisti ponedeljek, ko smo prevzemali posle, če rečemo, da smo v soboto opravili primopredajo, da v nedeljo skladišče ni delalo, skratka v ponedeljek 16. V skladišču v Rojah je bilo natančno 93.500 kirurških mask. Bilo je 2000 mask zaščite FFP1, bilo je 1000 zaščitnih mask FFP2, bilo je 3400 zaščitnih mask FFP3, bilo je 2700 zaščitnih lahkih kombinezonov in 5950 zaščitnih kombinezonov višje stopnje. To je, kaj smo dobili. Vprašali ste se, zakaj Vlada ali pa ni bilo izdelane ocene potreb, kakšno opremo pravzaprav potrebujemo. Zaradi tega, ker tega ni nihče doslej naredil. Naša Vlada je te stvari se lotila, če ne drži to, kar govori poslanec Trček, v državnem načrtu, da ga bom točno poimenoval, glejte, v državnem načrtu zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh je bila predvidena zaščitna oprema, ampak ne za celotno Slovenijo, ampak samo za delavce civilne zaščite in v tem načrtu in v teh programih je bilo predvidenih 7 tisoč mask. Odločno premalo. In, ko je Vlada začela s svojim delom je bilo potrebno najprej izdelati sploh oceno potreb, koliko mask sploh potrebujemo in v tistem delu se je angažirala civilna zaščita, zbrala potrebe občin za kritično infrastrukturo, zdravstvo pa je zbiralo potrebo za vse zdravstvene institucije in za domove starejših občanov. Tako da smo potem dobili v relativno kratkem času nabor opreme, ki jo po standardih NIJZ Slovenija potrebuje v enem mesecu, treh mesecih in v pol leta, da smo si sploh lahko predstavljali, kakšne številke posamezne zaščitne opreme so potrebne.

In spoštovani, ja, marsikdo se je spraševal, kako smo potem te zadeve sploh ravnali ali je bil ustanovitev kriznega štaba prava stvar ali ni bila prava stvar. Ampak glejte tukaj na mizi pred seboj imam državni načrt zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni iz leta 2016. In ta načrt med drugim predvideva, da je naloga ministrstva pristojnega za zdravje, da ustanovi neke vrste krizni štab, ki usklajuje načrtovane aktivnostmi z drugimi ministrstvi, vladnimi službami in poveljnikom civilne zaščite Republike Slovenije. Naloga te skupine je tudi, da določi ukrepe na področju zdravstva za preprečevanje posamezne nalezljive bolezni in da aktivira in usmerja ukrepe na področju zdravstva, jih analizira in tako naprej. In kar je tudi zelo pomembno spremlja stanje pri preskrbi z zdravili, opremo in medicinskimi pripomočki ter predlaga uporabo blagovnih rezerv. Vlada je postopala po tem državnem načrtu. Edina razlika je v tem, da ni ministrstvo ustanovilo tega kriznega štaba, ampak da ga je en nivo višji, to je Vlada. In, če gremo potem naprej gledati, kakšne so dolžnosti ministrstva za gospodarstvo – pa piše, da z uporabo blagovnih rezerv spremljal in uravna dogajanje na trgu, da prepreči kritično zmanjšanje zalog življenjsko pomembnih izdelkov, vključno z zdravili in medicinskimi pripomočki. Torej Vlada je absolutno ravnala v skladu z državnim načrtom, ki je bil sprejet že leta 2016. Ne boste pa verjeli, da je pa Vlada 2018 naredila neke vrste stres test tega državnega načrta. In v tem stres testu je bila ena izmed pomembnih ugotovitev katera - prvo logistika, logistične veščine in te zadeve. In pri ocenjevanju od 1 do 5 smo tukaj na tem delu dobili eno izmed najslabših ocen, to je oceno 3. Torej, da strokovnjaki tisti, ki so pristojni za to nimajo ustreznih logističnih znanj, da bi te stvari lahko počeli. Da blagovne rezerve niso bile na to pripravljene, jaz se lahko s tem strinjam. Vprašamo pa se, kdo pa bi bil v danih okoliščinah na tako hektiko pripravljen? Kdo bi bil bolj primeren? Šarčeva Vlada je 11. marca sprejela sklep, da je za nabavo zaščitne opreme zadolženo Ministrstvo za zdravje, ni je bilo veliko nabavljene, ni je bilo veliko in Ministrstvo za zdravje se je v tistih kritičnih trenutkih utapljalo v drugih obveznostih in nalogah, ki jih je imelo, zaradi korona virusa. Vsekakor je to zagotovo dejstvo, da blagovne rezerve niso bile ne kadrovsko ne strokovno ustrezno usposobljene za soočanje s tako pomembno in veliko nalogo. Predstavljajte si ene blagovne rezerve, ki so se na dolgi rok ukvarjale z dobavo pšenice, nafte in drugih pomembnih življenjskih artiklov imele so nekoliko več časa sedaj je pa v nekem zelo kratkem trenutku na njih skoncentrirana celotna nabava zaščitne opreme za vso državo tudi za klinične centre in ostale, ki so imeli za te stvari posebne oddelke. To je bilo potrebno narediti ne, zaradi tega, ker bi tako želeli in ker bi imeli vsega na pretek, ampak zaradi tega, ker so stari dolgoletni dobavitelji zaščitne opreme pri zdravstvenih institucijah dobesedno odpovedali. Dobav zdravstvenim institucijam enostavno ni bilo. Tisti, ki sedaj boste seveda razpravljali kaj bi bilo primerno in kaj ne bi bilo primerno. Poglejte, če ne verjamete Vladi dajte si prebrati kakšen članek recimo Gardian ali pa kakšnega drugega tujega časopisa, kjer boste lahko ugotovili, da je bila Slovenija popolnoma enaka drugim državam. Na neki način se ustvarja tukaj občutek kot, da smo imeli samo mi take posebnosti, da smo imeli samo mi težave, ampak cel svet tudi v Evropi od Finske do Francije do Nemčije vsi so se soočali s težavami. Vsi so imeli težave z logistiko, vsi so imeli tudi težave z dobavo opreme dvomljive kvalitete. Dogajalo se je tudi, da so država pošiljale letala na Kitajsko in tam opreme enostavno ni bilo. Vse države so bile v neki točki žrtve goljufij in drugih čudnih stvari in tukaj Slovenija ni bila nobena posebnost. Glede tistega tovornjaka, ki ga je gospa poslanka izpostavila, kjer sem bil jaz tarča številnih posmehov spodbujanih tudi s strani opozicije. Edina stvar, ki sem jo naredil je ta, da sem razkril to, da bi Slovenija lahko bila ogoljufana. Namesto, da bi za to rekli: »Hvala bogu, da si to naredil.« se je pol države temu posmehovalo češ kako smo izgubili neki kamion. Ta kamion ni nikoli obstajal ta kamion ni obstajal. Tisti, ki so se pretvarjali, da bodo dobavili neko zaščitno opremo so ves čas cel dan kako prihaja neki tovornjak, ki v realnosti ni nikoli obstajal. Jaz sem vesel, da smo to stvar razkrili. Tudi preprečili, da bi bil v prihodnosti še kdo drugi opogumljen, da bi poskušal Republiko Slovenijo na takšen način goljufati. To je vsa resnica o teh zadevah.

Zakaj je bila ustanovljena medresorska vladna skupina? Ja, zaradi tega, ker smo spremljali tudi situacijo drugje po Evropi, po svetu. Kaj so delale druge države? Druge države, če izpostavim samo Nemčijo, so ustanavljale posebne projektne skupine, kjer so na enem mestu sedeli predstavniki različnih ministrstev in institucij, sedeli vsak dan skupaj in se ukvarjali z dobavo zaščitne opreme in točno to je naredila Slovenija. Slovenija je ustanovila medresorsko delovno skupino, v kateri so bili predstavniki različnih ministrstev, ker so bili predstavniki blagovnih rezerv in drugih institucij. Ves čas se v javnosti ponavlja kako je bila to zgolj in samo Ministrstvo za obrambo. Ministrstvo za obrambo je ponudilo zgolj prostora, kjer se je ta skupina vsak dan ob drugi uri sestajala in sedela skupaj. Res je vodil jo je državni sekretar Damjan Jaklin, ki je danes z nami in bo lahko še podrobnejše na te stvari odgovarjal. Ta medresorska delovna skupina je bila ustanovljena v pomoč blagovnih rezervam, kjer je Vlada na neki točki ugotovila, da enostavno so bili kadrovsko prešibki, da je bilo strokovno znanje prešibko in nenazadnje imeli so še smolo, in to veliko smolo, nenazadnje bi jaz rekel tragedijo, da je direktor blagovnih rezerv gospod Zakrajšek zbolel za koronavirusom in na nek način je bilo obglavljeno vodstvo blagovnih rezerv.

Ko se sprašujete kako je ta medresorska vladna skupina pregledovala te ponudbe. Na dan je predelala 84 ponudb. Dajte si to malo v realnem času zamisliti. Pa če rečemo, ajde, če poenostavljamo, ampak ti ljudje so delali cele dneve, sobote in nedelje. Ampak če poenostavimo, da to razbijemo na osem delovnih ur. To je več kot 10 ponudb na uro. Izračunajte si koliko je to na minuto. In v javnosti se ustvarja vtis, kot da je ta medresorska delovna skupina, da je te stvari delal sam vodja Damjan Jaklin oziroma samo nekateri na ministrstvu za obrambo. Da je neka zadeva dobila kljukico medresorske delovne skupine je morala iti zadeva čez več rok, je morala najprej civilna zaščita potrditi ,da se to opremo potrebuje, to je bila prva kljukica, ki jo je morala neka ponudba dobiti. Druga kljukica je morala biti s strani Ministrstva za zdravje, kjer so strokovno usposobljeni ljudje pregledovali ustreznost predloženih certifikatov. Na koncu je bila ponudba oziroma podjetje varnostno preverjano in šele, ko so bile vse te kljukice dane je zadeva bila posredovana naprej blagovnim rezervam. Kakšna so bila merila? Obstajala so tri merila. Ne razumem zakaj se ves čas ustvarja vtis, namenoma se želi ustvariti vtis, kot da je bila tukaj neka mineštra, kjer je vsakdo nekaj po svoje delal, pa neke zadeve vlekel. Obstajala so tri merila. Prvič, čas, ko je neko elektronsko sporočilo prišlo. Drugič, rok dobave. In tretjič, kritični artikli. To so bila tri ključna merila pri teh, pa je napačen izraz ponudba. To so bila elektronska sporočila. Med temi več tisoči elektronskimi sporočili so bila taka, kjer si imel ponujam ta izdelek, po takšni ceni, rok dobave je takrat. Imel pa si številne maile, kjer je pisalo: imam prijatelja na Kitajskem, lahko vam ugodno uredim maske. In zaradi časovne stiske, zaradi pritiska, je medresorska delovna skupina, o tem bo lahko gospod Jaklin kasneje podrobneje stvari razložil, upoštevala ta tri merila, ko je pregledovala te maile. Kdaj pa se je zadeva nehala pregledovati? Ko je bilo sedaj vprašanje, zakaj pa se je v neki točki nehalo pregledovati, zakaj pa se ni ta stvar več pregledovala naprej? Zaradi tega, ker poglejte, tukaj imam seznam 13. podjetij, 13. ponudb, ki jih je medresorska delovna vladna skupina potrdila, da so ustrezna, pa blagovne rezerve niso z njimi sklenile pogodbe. Jaz domnevam, lahko bodo povedali sami, jaz domnevam, da to niso storili zaradi tega, ker niso imeli več razpoložljivih finančnih sredstev, da bi sklepali še naprej pogodbe. To je moja ocena. In sedaj pa si vi najverjetneje predstavljajte, da imamo že sedaj 13 nekih ponudb, ki so ustrezne, ni pa pogodba sklenjena, da bi ta medvladna delovna skupina delala še naprej, in še naprej potrjevala na zalogo neke ponudbe in na koncu bi seveda kdo nas vprašal po gospodarnosti. Bi rekel, čakajte fantje, ali niste vi tisti, ki trdite, da se na trgu cene te zaščitne opreme spreminjajo ne iz dneva v dan, iz ure v uro. Da cena, ki velja danes, je lahko jutri popolnoma različna. In nehalo se je te stvari pregledovati zaradi tega, ker smo do velike noči uspeli, hvala bogu, zagotoviti toliko zaščitne opreme, da se stvari normalizirajo, da gredo iz tega izrednega stanja v nekoliko bolj normalno staje. Jaz tukaj ne bi več naprej govoril, ker so drugi, ki so pri teh stvareh neposredno sodelovali in bodo lahko več stvari povedali.

Naslednja stvar, ki me moti, je vsesplošno obsojanje. Vi si ne znate predstavljati, kako so užaloščeni, žalostni, ženske in moški, ki so morali delati v teh kritičnih trenutkih po 16 in več ur, delali so ob sobotah, delali so ob nedeljah, in danes so vsi kriminalizirani. Vsakdo, ki je kakorkoli sodeloval pri teh poslih, je že nek sum, da je nekaj delal narobe. Če si bil zraven in če si pri stvareh pomagal, je že nekaj narobe. Verjemite mi, da je tem ljudem težko, da se jim zdi zamalo, da potem, ko so garali, delali za domovino, na koncu se jih pa zdaj postavlja v neko tako čudno luč, češ, kako so delali vse narobe in kako je bilo vse polno korupcije. In ne govoriti, da to ni res, zaradi tega, ker se v medijih in na spletnih portalih izpostavljajo navadni uradniki, ki so te stvari delali dneve in noči in jih ta stvar silovito prizadene. In niso nič krivi in nič dolžni, danes pa obsojeni zato, ker so delali dobro za domovino.

Glejte, Vlada bo danes ob peti uri - zaradi tega bom nekoliko prej odšel, ker imamo ob petih sejo Vlade, pa bo potem ostal z vami državni sekretar, ki bo na voljo za vsa pojasnila - bo sprejela obsežno poročilo o vseh teh nabavah, obsežno. Ničesar nimamo skrivati, vse bomo dali na mizo, vse se bo lahko do potankosti preverjalo, ugotavljalo in tako naprej, ampak boste pa noter zelo zanimive stvari ugotovili. Za primer, kakšna je bila nabavna cena zaščitnih mask FF52 v času Vlade Marjana Šarca, kar je bilo nabavljeno do 13. marca 2020, in kakšna je cena, povprečna, po 13. 3. 2020. Verjamete, da so se v času Vlade Marjana Šarca maske kupovale dražje kot pa v času najhujše krize? Povprečna cena nabavljenih mask pred 13. 3. 2020, ki jih je kupovalo Ministrstvo za zdravje in ostali, za FF52 maske je 4 evre in 64 centov, to je povprečna cena maske, nabavljene v času Šarčeve Vlade. Po tem, po 13. 3. 2020, je povprečna cena FF52 maske 3 evre 40. In še marsikaj drugega bo možno razbrati iz tega poročila. In jaz sem izredno vesel, da je to poročilo nastalo, da bo sprejeto. Še to naj povem, glejte, mene lahko slečete do spodnjic, jaz nimam česa skrivati. Jaz sem tudi napovedal, da bo naša poslanska skupina prispevala podpise za parlamentarno preiskovalno komisijo, danes smo jih že prispevali. Tako da kar se tega tiče, glejte, preiskujte, raziskujte, delajte, kar želite, ni nobenega problema. Mi smo tudi za to. In v tem vladnem poročilu bomo sami zaprosili Računsko sodišče, naj podrobno razišče vse te primere, ker ni česa skrivati. Ker če bi mi imeli kaj skrivati, potem najverjetneje ne bi takih pokov gradiva predali opoziciji in vsem ostalim institucijam, zato da bi te stvari lahko pregledovali in iskali, kaj je šlo narobe. Ni problema, naj tudi NPU preišče vse, kar je potrebno preiskati. Imam pa rahel dvom, da je cilj vsega tega preiskovanja resnica, ampak mislim, da je cilj padec Vlade. Zakaj pa tako razmišljam, pa naj se navežem na mnenje gospe poslanke, ki jo razumem, da jo je neka afera pred leti prizadela, da ji ni vseeno, da so po nemarnem govorili o njenem imenu in tako naprej. Ampak, glejte, meni se je zgodilo enako. Mene so določili, da sem jaz odgovoren za nek posel podjetja Acron. Sam sem stokrat povedal, da s tem nimam nič, moja mama tudi ne. Celo gospod Gale je na televiziji to javno povedal, ampak jaz še kar vsak dan videvam opozicijske poslance, ki o teh stvareh tvitajo, ki o teh stvareh pišejo. Zaradi tega trdim, da imam občutek, da tu ni bistvena resnica, ampak bistveno je, da se tolče po Vladi in padec Vlade. To je pač moj občutek. Bomo pa videli, kam bodo te zadeve pripeljale. Vsaj zase lahko rečem, da kar sem bil dolžan storiti, sem v tej krizi storil, za nič mi ni žal. Seveda pa sem ob tej stvari prekršil eno sveto zlato pravilo slovenske politike in to je, če boš sedel križem rok, če ne boš naredil nič, boš mirno živel do konca mandata. Če pa se boš iskreno trudil in delal kaj naprej, potem boš pa seveda hodil na preiskovalne komisije, boš napadan in tako naprej, ampak, jaz sem to pripravljen sprejet, zaradi tega, ker sam s sabo ne bi mogel živet, če ne bi naredil vsega tistega, kar je bilo v tistih kritičnih trenutkih potrebno postorit. In danes, ko se številne izpostavlja, kliče, ki so pošiljale takšne in drugačne maile, pač, to je nikoli končana zgodba, da se za nekaj, kar bi moral nekdo prej naredit, krivi druge. Ampak, takšna je pač realnost in s tem bo potrebno živet. Sem pa vesel, te komisije in jaz si želim, da se bomo o teh stvareh čim večkrat pogovarjal, zaradi tega, ker se mi zdi, da to je edini način, vsaj tisti, ki imajo kančka želje, da se pride do resnice, da se stvari tudi razčistijo.

Hvala.