Kolegice in kolegi! Začenjam 29. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. Vse prav lepo pozdravljam!

Imamo tri pooblastila, in sicer poslanko Ivo Dimic nadomešča poslanec Jožef Horvat, poslanko Jerko Korče nadomešča poslanec Nik Prebil in poslanca Janija Prednika nadomešča poslanec Matjaž Han. Imamo pa še nekaj dodatnih pooblastil, in sicer poslanca Igorja Zorčiča nadomešča poslanka Mateja Udovč in poslansko mesto, ki pripada SDS, bo zasedal poslanec Ljubo Žnidar.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red z dvema točkama, in sicer:

1. Predlog zakona o spremembi Gradbenega zakona, skrajšani postopek,

2. Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save, skrajšani postopek.

Ker do začetka seje nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bi predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI GRADBENEGA ZAKONA, SKRAJŠANI POSTOPEK.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru posredoval Državni svet s predlogom, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Predlog zakona je bil uvrščen na dnevni red te seje na podlagi zahteve skupine poslank in poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem za sklic izredne seje Državnega zbora z dne 17. 4. 2020, ki je bila objavljena na spletni strani Državnega zbora s sklicem oziroma na e-klopi. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 64. seji, dne 6. 4. 2020, sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: zahteva za sklic izredne seje Državnega zbora z dne 17. 4. 2020, predlog zakona z dne 2. 4. 2020, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 21. 4. 2020, mnenje Vlade z dne 22. 4. 2020 in predlog amandmajev Gospodarske zbornice Slovenije z dne 17. 4. 2020. Rok za vložitev amandmajev je do začetka obravnave predloga zakona na seji odbora.

Na sejo so bili k obravnavi te točke vabljeni: Državni svet kot predlagatelj, Ministrstvo za okolje in prostor, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije ter Zakonodajno-pravna služba.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo na podlagi 126. člena Poslovnika Državnega zbora opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Najprej dajem besedo predstavniku predlagatelja. Gospod Alojz Kovšca, izvolite.

Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci!

Državni svet je vložil Predlog novele Gradbenega zakona, ki je začel veljati 17. 11. 2017. Že pred začetkom uporabe tega zakona je Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije opozarjala na kratko prehodno obdobje, predvsem zaradi pomanjkanja ustreznega strokovno izobraženega kadra. Problem izhaja iz določbe druge alineje prvega odstavka 14. člena Gradbenega zakona, skladno s katero mora izvajalec, ki želi opravljati dejavnost gradbeništva, za opravljanje te dejavnosti, razen dejavnosti izvajanja zaključnih gradbenih del, ki pomembno ne vplivajo na izpolnjevanje bistvenih zahtev, imeti sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas ali za krajši delovni čas v posebnih primerih, skladno s tem zakonom, ki ureja delovna razmerja, z najmanj enim delavcem, ki izpolnjuje izobrazbene pogoje, določene v 14. členu Gradbenega zakona, in ki je vpisan v imenik vodij del. Navedene zakonske zahteve veliko izvajalcev, predvsem manjših, v zakonsko predvidenem roku ni moglo in ne bo moglo izpolniti. Razlogov za to je več, med drugim tudi v tem, da v Republiki Sloveniji primanjkuje strokovno usposobljenih vodij del, zaradi česar bodo morali nekateri kadri opravljati dodatno izobraževanje, to je poklicno, srednje, višje in visoko, in dodatne izpite, kar pa glede na to, da so to kadri, ki so že v polni meri vključeni v delovni proces, zahteva več časa, kot ga nudi trenutno veljavno prehodno obdobje. Če, na primer, oseba želi z dokvalifikacijo doseči srednjo strokovno izobrazbo, potrebuje najmanj dve leti osnovnega izobraževanja in potem še tri leta delovnih izkušenj, da lahko sploh pristopi k strokovnemu izpitu. Enako oziroma zelo podobno je tudi pri višješolskih in visokošolskih programih, pa tudi na področju osnovnega poklicnega izobraževanja. Pomembna je tudi ugotovitev, da veliko tehnikov in inženirjev nima opravljenega strokovnega izpita, veliko je kandidatov, ki bodo opravljali mojstrski ali delovni izpit. Glede na čas, ki je v povprečju potreben za opravljanje mojstrskega ali delovodskega izpita, to je leto in pol, vsi izpitov ne bodo mogli opraviti v prehodnem obdobju, ki je določen v zdaj veljavnem 120. členu Gradbenega zakona. V primeru prevelikega števila kandidatov pa obstaja tudi tveganje, da bo padla tudi strokovnost. Za tako korenito spremembo pri načinu vodenja del v gradbeništvu je vsekakor smiselno zagotoviti ustrezen čas in tudi druge kapacitete, potrebne za izvedbo. Ocenjuje se, da približno 5 tisoč manjših podjetij, članov Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, izvaja dela na gradbenih objektih, no, približno še toliko je na gradbenem področju malih obrtnikov ali podjetnikov, ki niso člani Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Ker na trgu ni dovolj ustreznega kadra, to so tehniki in inženirji s strokovnim izpitom in vpisom v imenik, ki bi jih ti podjetniki lahko zaposlili kot vodje del v skladu z določili Gradbenega zakona, bodo podjetniki morali sami izpolniti zahtevane pogoje za vpis v imenik vodij del, predvsem kadar gre za izvajanje del na novogradnjah. Po grobi oceni od tega približno tisoč podjetnikov izpolnjuje pogoje za vpis v imenik, to so mojstri, delovodje, tehniki in inženirji, ostali pa ne. Kar pomeni, da bodo morali opraviti vsaj mojstrski izpit ali delovodski izpit ali dokončati vsaj srednje strokovno izobraževanje in opraviti strokovni izpit; zadnji omenjeni pristop zahteva več let časa, približno okrog pet. V letih 2018 in 2019 je mojstrski izpit uspešno opravilo 37 kandidatov, takih, ki bodo želeli ohraniti vlogo izvajalca del tudi na novogradnjah, je približno 370 in so še v postopkih, se pravi, so se šele prijavili oziroma pričeli s postopki za pridobitev mojstrskega izpita. Podobno je tudi pri opravljanju strokovnih izpitov. Tudi če bi se vsi prijavili takoj, kar velja tako za mojstrski, delovodski kot strokovni izpit, takšnega obsega opravljanja izpitov pred iztekom trenutno določenega prehodnega obdobja ne bi bilo mogoče zagotoviti, tega preprosto ne dopuščajo izobraževalne kapacitete; kljub temu pa so bile prilagojene pričakovanemu povečanju interesa po opravljanju tovrstnih izpitov.

Vsi izvajalci, ki ob koncu prehodnega obdobja, 31. 5., ne bodo izpolnjevali pogojev, bodo morali bistveno prilagoditi ali zmanjšati svojo dejavnost na področju gradbeništva oziroma bodo v večjem prekršku, za katerega so predvidene enormno visoke globe, težave pa bodo tudi v postopkih pridobivanja uporabnih dovoljenj in drugih upravnih postopkih v zvezi z graditvijo. No, zaradi tega smo v Državnem svetu pristopili k noveli zakona. Novela zakona vsebinsko pomeni samo spremembo enega člena in ne posega v druge vsebine Gradbenega zakona, temveč samo podaljšuje rok za izpolnitev pogojev. Torej, temeljni cilj predlagane spremembe je zagotoviti možnost čim večjemu številu izvajalcev del v gradbeništvu, da izpolnijo zahteve, ki jih za nadaljnje opravljanje dela v gradbeništvu določa Gradbeni zakon, in zato menimo, da je treba podaljšati prehodno obdobje, ki se skladno s trenutno ureditvijo izteče 31. 5. 2020.

Novela zakona predvideva samo spremembo dveh členov. In sicer, v Gradbenem zakonu se v prvem odstavku 120. člena besedilo »v roku dveh let od začetka uporabe tega zakona« nadomesti z besedilom »do 31. maja 2022« ter 2. členu, da ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Ne gre za nobeno vsebinsko spremembo, gre samo za podaljšanje roka, do katerega bi ob želji in volji izvajalcev gradbenih del in možnih kapacitetah izobraževalnega sistema izpolnili to zakonsko določilo. Naj samo še dodam, da bomo v času po izhodu iz te krize, ki jo je povzročil koronavirus, potrebovali prav vse kapacitete in morali angažirati vse segmente gospodarstva v čim večji možni meri, s tako omejitvijo, ki jo zakon predvideva, si bomo pa ustvarili nepotrebno oviro, ki jo bomo težko premagali na načine, kot je to sedaj možno.

Jaz bi vas prosil, da to novelo zakona podprete, ker, kot sem že rekel, ne posega v samo materijo zakona, razen v rok, v katerem je v realnosti možno zagotoviti, da izvajalci gradbenih del izpolnijo zakonske pogoje za normalno delo.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe. Gospa Rus, izvolite.

Hvala za besedo.

Naša služba je predlog zakona proučila z vidika svojih pristojnosti in nanj nimamo pripomb.

Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnik Vlade oziroma Ministrstva za okolje in prostor? Mag. Vizjak, izvolite.

Spoštovane poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni!

Vlada je poslala v parlament svoje mnenje, ki ga je sprejela in iz katerega izhaja, da meni, da je bilo kar dovolj časa, da bi se subjekti prilagodili na nove pogoje, ki so napisani pravzaprav samo z enim namenom, da se dvigne kvaliteta izvajanja del; respektiramo pa tudi drugačno stališče poslancev.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije? Izvolite. Prosim, da se predstavite.

Hvala lepa. (Janko Rozman, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije.)

Jaz bi to predstavitev, ki jo je gospod Kovšca povedal, samo… ne bom ponavljal, ker bi podobno govoril. Mogoče bi samo to rekel, da so se v marcu ustavile vse aktivnosti, tako na mojstrskih, delovodskih kot strokovnih izpitih. Se pravi, marec, april, maj stojimo, to so trije mesecu. Junija se kaj veliko najbrž ne bo zgodilo, potem sta pa dva meseca dopustov oziroma tega poletnega obdobja, ko se to tradicionalno ne izvaja. Se pravi, že samo zaradi koronavirusa bomo zamudili šest mesecev oziroma bodo kandidati, ki so zdajle v postopku, zamudili šest mesecev. Tako je z naše strani res želja in prošnja ter priporočilo, da se ta sprememba Gradbenega zakona sprejme.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Ker ima predlog zakona samo dva člena, odboru predlagam, da se razprava o obeh členih predloga zakona združi, v skladu s 128. členom poslovnika. Po opravljeni razpravi o členih bi opravili glasovanje, najprej o morebitnih predlogih amandmajev, če bodo vloženi, nato pa bi glasovali še o obeh členih predloga zakona skupaj.

V razpravo dajem oba člena predloga zakona. Ali želi kdo razpravljati? Mag. Rajh, izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Tudi sam sem pooblaščeni inženir s strokovnim izpitom, zato zadeve poznam in tudi razumem. Danes so se pojavile objektivne okoliščine, ta koronavirus je določene zadeve časovno seveda prestavil, omejil. Zato mislim, da je smiselno, da se tu poskuša nekako stopiti naproti predlagateljem.

Hkrati pa bi vseeno želel poudariti pomen strokovnega izobraževanja. Mislim, da je tu določena anomalija sistema, da lahko imaš izvajalca del, nosilca dejavnosti, ki nima mojstrskega ali pa strokovnega izpita, in potem kot nek posrednik mešetari, išče formalne pogoje, da zagotovi kvaliteto. Mislim, da je to nedopustna anomalija, ki uničuje trg in strokov, pa tudi kvaliteto gradnje. Proti temu se moramo boriti, moramo pa seveda zaradi teh okoliščin, ki so prišle nepričakovano, nekako poskušati stopiti tem izvajalcem naproti. Vsekakor pa, še enkrat poudarjam, se mi zdi čudno, ker na primer v Avstriji to ni mogoče, da izvajaš polaganje ploščic, pa nimaš strokovnega izpita ali pa mojstrskega izpita. Pri nas pa, zgleda, se lahko vsak priuči in je najbolj pameten. Seveda to uničuje stroko, tudi ni nobenega ugleda takšnega poklica, če lahko vsakdo to počne. Poglejmo samo, kaj se dogaja z našim srednješolskim strokovnim izobraževanjem. Zmeraj so rekli, pojdi v šolo, da ne boš rabil delati. Danes imajo te besede popolnoma drug pomen, če se ne izobraziš za pravilen poklic, nimaš dela, pa lahko deset let hodiš na fakultete, delaš doktorate. Tu pa imamo potrebo po teh kadrih, pa zaradi odnosa v preteklosti nekako ta mesta niso bila, srednješolska, dovolj zanimiva in so celo ukinjali programe, ki so v tujini zelo iskani. Tu bi mogoče kazalo bistveno večji poudarek dati na dualni sistem izobraževanja, da se mladi, ki jih ta poklic zanima, pravočasno seznanijo s tem poklicem in začnejo nabirati izkušnje, ker ni normalno, bom zelo jasno povedal, ni normalno, da se nekdo kar izmisli, zdaj bom pa jaz pri 25. letih začel polagati ploščice, zidati ali pa karkoli drugega, ko se v Avstriji to, na primer, dijak začne učiti že z 11., 12. leti; to je 10, 12 let razlike v izkušnjah, v strokovnosti. To je zadeva, h kateri moramo celostno pristopiti in nasloviti.

Jaz bom podprl predlog, da se Obrtni zbornici stopi naproti. Hkrati pa želim, da po tem roku ne bo nobenih izjem. Te izjeme so škodljive za gradbeništvo, so anomalija, ki jo je treba preganjati.

Hvala lepa.