Spoštovane in spoštovani! Členice in člane odbora, vabljene in vse prisotne lepo pozdravljam!

Pričenjam 22. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Obveščam vas, da na seji kot nadomestni članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo naslednji poslanci, in sicer Rudi Medved, ki nadomešča poslanca Igorja Pečka, Jožef Lenart, ki nadomešča poslanko Suzano Lep Šimenko, Željko Cigler, ki nadomešča poslanca Boštjana Koražijo in sodelujeta še dva poslanca, Janez Moškrič iz Poslanske skupine SDS in Mojca Škrinjar iz Poslanske skupine SDS.

Besedo dajem predsedniku Odbora za zdravstvo dr. Francu Trčku.

Izvolite.

Hvala, Predrag. Lep pozdrav še v mojem imenu.

Začenjamo 33. nujno sejo Odbora za zdravstvo. predsednica Odbora za zdravstvo, Aja Bah Žibert na mestu SDS. Vračam besedo nazaj predsedujočemu Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Hvala lepa Franc.

Prehajamo na določitev dnevnega reda. S sklicem seje ste prejeli tudi dnevni red seje obeh odborov. Ker k dnevnemu reku seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma umik je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, IN SICER POSLANSKA SKUPINA LEVICA JE 16. 4. ZAHTEVO ZA SKLIC SKUPNE NUJNE SEJE ODBORA ZA NOTRANJE ZADEVE, JAVNO UPRAVO IN LOKALNO SAMOUPRAVO IN ODBORA ZA ZDRAVSTVO S TOČKO DNEVNEGA REDA ODPRAVA NESMISELNE IN USTAVNO SPORNE PREPOVEDI GIBANJA PREBIVALCEV IN PREBIVALK SLOVENIJE MED OBČINAMI.

Kot gradivo k tem točki pa ste prejeli zahtevo Poslanske skupine Levica s predlogoma sklepov, ki naj bi jih sprejela ta dva odbora. Na sejo so bili vabljeni predstavnik predlagateljev zahteve, torej danes je predstavnik predlagateljev gospa Sukičeva iz Poslanske skupine Levica. Potem so bili vabljeni še Janez Janša; predsednik Vlade Republike Slovenije, Vlada Republike Slovenije kot taka, Aleš Hojs; minister za notranje zadeve in Ministrstvo za notranje zadeve, ostali, Tomaž Gantar; Ministrstvo za zdravje in Nacionalni inštitut za javno zdravje, primarij dr. Ivan Eržen v. d. direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje, mag. Anton Travner v. d. generalnega direktorja policije in policija kot taka.

Prehajamo na obravnavo omenjene točke. Najprej dajem besedo predstavniku predlagateljev za predstavitev zahteve za sklic nujne seje.

Torej, besedo ima Nataša Sukič Poslanska skupina Levica.

Najlepša hvala, predsedujoči, za besedo. Lep pozdrav z moje strani.

Spoštovane in spoštovani! Prejeli ste sicer našo vsebinsko podlago za sklic te nujne seje, pa vendarle bi vam rada na kratko še enkrat orisala pravne in vsebinske razloge za sklic te nujne seje, se pravi za zahtevo po odpravi nesmiselne in ustavno sporne prepovedi gibanja prebivalcev in prebivalk Slovenije med občinami.

Pač kot vidimo, kot tudi praksa vse bolj kaže, gre za čisto arbitrarnost pri tem ukrepu, za prekomernost, za neživljenjskost, za nesmiselnost. Kajti, dejstvo je in podatki to na dnevni ravni potrjujejo, da bi lahko gibaje državljank in državljanov oziroma občank in občanov oziroma prebivalstva, kakorkoli hočete, lahko zamejevali glede na to, kar se pač dejansko dogaja na terenu, ne pa kar tako vse počez omejiti, zamejiti gibanje vsem prebivalcem, celotnemu prebivalstvu v kar 212 občinah. In to ob dejstvu, da pa ta omejitev že od prvega dne dalje ne velja, ko gre za migracije delavcev in delavk na dnevni ravni, ki se v desetinah tisočev, recimo, vozijo, bom za primer izpostavila v mesto, v prestolnico, v Ljubljano in to od prvega dne naprej, ko ni bilo v tovarnah ali pa na delovnih mestih niti še zaščitne opreme, niti osnovnih zaščitnih ukrepov za preprečevanje okužbe. Niti danes še nismo tam, da bi lahko rekli, da smo glede tega popolnoma vse uredili. Sploh glede na zadnje afere glede mask in njihove ustreznosti, ampak o tem nekoliko pozneje.

Rada bi še poudarila, da se državljanke in državljani očitno disciplinirano držimo predpisane socialne distance, da upoštevamo priporočila stroke in Vlade, kako naj ravnamo, da bomo čim bolj zaščitni do sebe, samozaščitni in pa zaščitni do drugih. Tako da to so vse razlogi in dejstva, ki nikakor niso v prid tovrstnim omejevanjem gibanja državljank in državljanov.

Pa gremo po vrsti. Vlada Republike Slovenije je v obdobju od 19. marca letos pa do 15. aprila sprejela ker tri odloke, ki se tičejo omejevanja gibanja prebivalstva. Prvi odlok 19. marca je najprej takrat ja začetku te epidemije bil še nekako morda razumljiv in je pač začasno bi naj prepovedal gibanje in zbiranje ljudi na javnih mestih in površinah. Ampak tukaj se Vlada vsekakor ni ustavila, ne glede na dnevne trende, ki so jasno kazali, da epidemija pri nas nikakor ne bo in ni primerljiva z izbruhi kje drugje. Tako smo že 29. marca ta odlok je Vlada razširila na način, da je prepovedala gibanje prebivalstva izven občin stalnega ali začasnega prebivališča. In to je tisto, kar je zelo sporno. Potem je sledil še tretji odlok, 15. aprila, s katerim Vlada nekako korigira sočasno, določa neke nove izjeme glede prepovedi gibanja.

Tako bomo recimo lahko igrali tenis, lahko bomo igrali golf, odšli na svoj vikend, seveda bomo še vedno kot od prvega dne naprej lahko šli na svoje delovno mesto, ampak še vedno se pa na splošno nikakor ne bomo smeli gibati med občinami. Kar pa najbolj skrbi pa je dejstvo, da je Vlada prva dva odloka sprejela povsem nezakonito. Kajti za prva dva odloka bi bilo po prejšnji zakonodaji pristojno edino in izključno Ministrstvo za zdravje. Ne, teh dveh odlokov ni predlagalo ministrstvo, ampak jih je uvedla in predlagala Vlada Republike Slovenije. In šele tretji odlok, ko se je o korona zakonu Vlada torej le izposlovala to opcijo, da lahko ona predlaga šele tretji odlok, je potem takem skladen z zakonom. Se pravi, s korona zakonom, s korona prvim paketom, ki je pred nedavnim, pred nekaj dnevi, stopil v veljavo. Namreč 15. aprila je bil ta tretji odlok. Kakorkoli, kot sem povedala tretji odlok te sporne prepovedi gibanja državljank in državljanov pa še zmeraj ne odpravlja, ampak samo vnaša neke absurdne olajšave, kot je, da lahko na primer igramo golf, kar je, ne vem, najmanj cinično oziroma posmeh prebivalstvu, ki je zaklenjeno v svoje občine.

Vlada nas vas čas prepričuje, ves čas se zatrjuje, da nas malodane herojsko rešuje v tem izrednem stanju. A kot vidimo, to stanje z nesmiselnimi, neživljenjskimi, nesorazmernimi povsem birokratskimi ukrepi, kot je ta prepoved gibanja prebivalstva med občinami prej ustvarja, kot pa zares rešuje. Kajti, takšne arbitrarne rešitve zagotovo ne morejo zamejiti širjenja virusa, sem že na začetku povedala. Treba je slediti kje so tisti epicentri, mini epicentri teh izbruhov in tam zares ukrepati. In tam narediti vse, da se to zajezi, ne pa kar pavšalno vse počez z izjemami kot je dnevne migracije delavstva na deset tisoče, sto tisoče ljudi se pa lahko premika in dela v nevarnih pogojih. To pa ni problem, očitno, za to vlado.

Zato se je seveda povsem vmesno vprašati, ali so trenutno vladajoči sploh sposobni nekega resničnega stalnega sprotnega prilagajanja dejanski situaciji na terenu. Ali so sposobni priznati neke napake, ki so jih naredili in ne zgolj obtoževati prejšnje vlade, opozicije, medijev, stroke, kogarkoli, ki si drzne opozoriti na določene nesmiselnosti in nelogičnost in tako naprej. In bojim se, da je odgovor seveda ne, vsaj iz dosedanje prakse, ki smo ji priča vse od uvedbe tega izrednega staja.

Spornega odloka o omejevanju gibanja na občino vladajoči torej še kar niso odpravili s tem tretjim odlokom in tudi nič ne kaže, da bi se to naj zgodilo zares v kratkem, čeprav so podatki jasni. Okuženih v splošni populaciji skorajda ni več. Kar 81,5 okuženih je v domovih starejših občanov. In to se pravi, tam so epicentri, to so, bomo rekli, enklave žarišča okužbe. In tam je treba vložiti vse napore, da se najranljivejše med nami dejansko zaščiti na najboljši možni način. Ampak o tem ste tako in tako govorili bolj detajlno včeraj. Jaz se v to ne bom dalje spuščala.

V glavnem, namesto, da bi Vlada ukinila popolnoma arbitrarne, popolnoma nesmiselne ukrepe kot je to omejevanje gibanja med občinami, med 212 občinami v državi, ne, nasprotno, napoveduje premik slovenskih policistov iz južne meje v notranjost države, zato nas bodo policija ja še bolj kontrolirala in omejevala naše gibanje. Napoveduje seveda dodatna oziroma želi si, še kar naprej si želi dodatna policijska pooblastila za vojsko, ki bi potem prevzela delo na tej južni meji. Mediji stranke SDS dnevno napadajo vso politično opozicijo, vse, ki si kakorkoli drznemo tem ukrepom ali pa tem odločitvam, neutemeljenim odločitvam, kar se več kot jasno vidi, oporekati. Izjave notranjega ministra Aleša Hojsa pa tudi kažejo, da bodo policisti sedaj skladno s 103. členom korona zakona, o katerem smo zelo dosti povedali, ki je izjemno sporen, bodo torej vnaprej pridobivali podatke o osebah, ki morajo biti v karanteni oziroma v osamitvi, nato jim bodo pa lepo potrkali na vrata. In prav pred takšnim nadzorom so nas svarili informacijska pooblaščenka, neodvisna stroka in tako naprej. Ampak nič. Nič, gluha ušesa.

Sedaj pa nekaj zakaj je omejevanje gibanja prebivalstva med občinami v resnici tako sporno. Skrajno je torej sporna prepoved medobčinskega gibanja, ker gre za ukrep, ki je, kot sem povedala, popolnoma nesorazmeren, popolnoma brez jasnih ciljev in torej omejuje naše gibanje kar tako pavšalno vse povprek v 212 občinah, s tem, da je teh 212 občin, to moramo vedeti, med seboj izjemno različnih. Med tem ko odlok prebivalcem največje slovenske občine Kočevja, recimo, omogoča gibanje na 555,4 kvadratnih kilometrih, imajo na primer prebivalci Odrancev na voljo 6,9 kvadratnega kilometra, prebivalci Ankarana zgolj 8,6 kvadratnega kilometra, Trzina pa, recimo, 8,6 kvadratnega kilometra. Torej, že samo tukaj lahko vidite, kako absurden ukrep je to. In medtem, ko v občini Hodoš prebiva zgolj 359 prebivalcev, jih v Mestni občini Ljubljana prebiva kar 800 krat več. To je 289 tisoč 832 prebivalcev. Občine se tudi močno razlikujejo po storitvah in cenah teh storitev, ki so prebivalcem na voljo, sploh v teh časih, ki so krizni. In tako, recimo, prebivalci nekaterih občina imajo na voljo eno samo trgovino z živili in ne glede na ceno teh živil so sedaj prisiljeni ta živila tam kupovati, če hočejo seveda kaj jesti, tudi če nimajo dovolj denarja za to, če so socialno šibki. Ne morejo pa iti v bližnji diskont v bližnjo občino nekaj malega proč zato, ker imamo pač na delu ta absurden, skrajno absurden ukrep.

Še na nekaj bi opozorila, po izdaji tega drugega odloka, ki je zamejil gibanje med občinami, smo dodatno seveda obremenili tudi enote zaščite in reševanja, predvsem civilno zaščito, po nepotrebnem smo dodatne obveznosti naprtili policiji, ki je seveda pristojna za izvajanje tega odloka in se sedaj mora ukvarjati z absurdnostmi, kot da preverja ali ima nekdo res vrtiček v sosednji občini ali ne. Mislim, kot da policija je tukaj zato, da preverja takšne absurdnosti. Po drugi strani smo močno obremenili tudi upravne enote. Namreč, močno se je namreč povečalo število prijav začasnih prebivališč, predvsem v turistično bolj razvitih krajih in naslovih, kjer imajo posamezniki vikende ali pa celo prijatelje, kajti sedaj po novem pa seveda na vikend lahko greš. Na vikend lahko greš, sicer pa ne moreš ven iz svoje občine, če tega vikenda pač nimaš.

Da je zadeva povsem nedvoumno sporna priča tudi kritika strokovne javnosti. Da je ukrep prepovedi medobčinskega gibanja skrajno nesmiseln in neutemeljen je kmalu po njegovi izdaji najprej povedal vršilec dolžnosti direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje dr. Ivan Eržen, in sicer je rekel takole, navajam: »Po mojem mnenju tako drastični ukrepi ne bi bili potrebni. Vidimo, da se stvari dobro odvijajo. Večina ljudi je že prejšnje ukrepe vzorno spoštovala. In sedaj so zaradi nekaj posameznikov, ki se jim to ni zdelo pomembno, ukrepi še bolj zaostreni za vse. S strokovnega vidika take poteze ne morem zagovarjati.« Konec navedka. Le dan po njegovi kriti, spoštovane in spoštovani, je iz strokovne skupine NIJZ izstopila glavne epidemiologinja Maja Sočan, ki je na NIJZ vodila center za nalezljive bolezni. Po neuradnih podatkih je to naredila, te podatke so mediji pridobili, je odstopila ravno zaradi nestrinjanja s takrat sprejetimi vladnimi ukrepi. Kasneje je pismo podpore dr. Ivan Erženu podpisalo še 25 epidemiologov iz NIJZ. V pismo so izpostavili nestrokovnost in spornost nekaterih vladnih ukrepov, med njimi tudi ukrep oziroma prepoved medobčinskega gibanja.

Sedaj bom nekaj malega povedala še o tem, glede na to da vidimo v kakšnem kontekstu se na splošno nahajamo, kaj vse se je v tem dobrem mesecu dni odigralo, kako vrtoglavi so ti dogodki, na katerih vseh področjih se kažejo določeni problemi. Lahko na kratko rečem, da gre seveda za krinko, za stopnjevanje represije in raznih drugih mahinacij te vlade. Namesto, da bi bila edina izključna glavna prioriteta vlade zdravje prebivalk in prebivalcev Slovenije se Vlada Janeza Janše več kot očitno to krizo izkorišča še za marsikaj drugega. Recimo, za hidro kadrovanje, se pravi tako čez noč. Že včeraj smo imeli spet eno veselo zgodbo na Mandatno-volilni komisiji glede rošad, nameravanih rošad v nadzornem svetu RTV Slovenija, javne televizije.

Skratka, izkorišča se za pokoritev torej javnih institucij, za finančne reze in kot rečeno za uvajanje vse ostrejših represivnih mehanizmov, ki teptajo osnovno načelo Ustave in Vladi dajejo večjo in vse večjo moč nadzora nad lastnimi državljani in državljankami, kakršno poznajo, žal mi je, da moram to reči, policijske države. Da je grotesknost oziroma pravzaprav absurdnost situacije še večja je bila prepoved gibanja med občinami uvedena na osnovi enega vikenda senzacionalističnega medijskega poročanja o domnevnem navalu izletnikov na obalo. Skratka, na podlagi dogodka, ki se v resnici ni zgodil, dogodka, ki ga v resnici ni bilo. Na številnih posnetkih smo namreč videli prazna mestna središča priobalnih mest, prazne ulice, videli smo pa tudi Darsovo statistiko, ki jasno in nedvoumno dokazuje, da je v soboto dopoldan, tisto usodno soboto, dan pred uvedbo tega odloka, da je v soboto dopoldan na avtocesti v smeri Primorske potovalo v povprečju 4 do 5 avtomobilov na uro. Si predstavljate? 4 do 5 avtomobilov na uro. In zaradi tega smo mi, dragi moji, dan pozneje doživeli prepoved gibanja med občinami.

In to gibanje je omejeno še danes, ne glede na dejstvo, da okuženih skorajda več ne detektiramo v splošni populaciji. Poročanje o invaziji turistov so na laž dokončno postavili tudi nekateri obalni župani, ki so priznali, da tisto soboto, ki je en dan prej, torej se zgodila in je naslednji dan rezultirala v prepoved gibanja med občinami, da je obala v resnici sploh ni bila polna »vikendaških« turistov. In še tisti, ki so bili na sprehodu, kot smo videli na posnetkih, so držali socialno distanco med sabo in so se držali predpisov koliko ljudi se lahko giblje v skupini. Pa četudi bi, vzemimo hipotetično, trume teh izletnikov dejansko obstajale, to še vedno nikakor ne bi opravičilo ukrepa omejitve medobčinskega gibanja. Nekaj »vikendaških« sprehajalcev pač ne more predstavljati niti približno tolikšnega tveganja za okužbo kot to predstavlja, kot sem rekla, vsakodnevna migracija na deset tisoče delavk in delavcev, ki se vozijo torej dnevno na delo in to v proizvodnje hale, na druga delovna mesta in tam tretjino dneva delijo prostore v nekaterih primerih še danes brez zaščite ali pa z maskami narejenih iz serveta ali kakorkoli, kar je res res bizarno.

Torej, pod krinko soočanja z epidemijo COVID-19 se je zapakiralo nek drug namen Vlade. Širjenje policijskih pooblastil preko vsake mere in poskus dodeljevanja policijskih pooblastil vojski. To je tista osnovna zgodba, ki jo ves čas gledamo. To je tisto, kar si ta vlada pravzaprav želi in za kar si prizadeva. In kako naj takšne poteze sploh razumemo? Kaj drugega, recimo, tovrstno nesmiselno stopnjevanje pooblastil represivnim organom, kaj drugega bi to lahko bilo kot začetek vzpostavljanja neke avtoritarne države.

Kot sem povedala, podatki ves čas jasno in nedvoumno kažejo, in tega niti Vlada, ki sicer te podatke poskuša nekako zamegljevati in skrit ne more zares skriti, in sicer to nedeljo je bilo hospitaliziranih najmanj oseb, vse od 24. marca dalje, po najnovejših podatkih je kar 58 od skupno 71 doslej smrtnih primerov zaradi virusa COVID-19 se zgodilo v domovih starejših občanov, kjer pa, to pa je treba povedati, okužbe še zmeraj naraščajo. Se pravi, v splošni populaciji okužb tako rekoč ni ali pa je zelo zelo malo in so v upadanju, žarišča epidemije ostajajo domovi starejših občanov. Tam kolegica odkimava, kot da se okužbe naraščajo ravnokar. Ne, podatki zelo jasno kažejo, da to enostavno ni res.

Povedno je seveda tudi, da je Vlada v sproščanju ukrepov začela razmišljati na tako partikularnih primerih, ki sem jih že prej omenila, kot je recimo lastništvo vikenda, igranje golfa, prebivalstvo pa še vedno zaprto. Zaprto za mejami svojih občin.

Vlada nas je torej dobesedno zaklenila v naše občine na podlagi dogodka, ki se, kot rečeno, v resnici sploh ni zgodil. Zaradi neke histerizacije v medijih, torej to je bila tista podlaga. In ni pomembno, da je kar 81,5 % vseh smrtnih žrtev starejših v domovih za starejše občane. To sploh očitno ni noben podatek za to vlado. To ni tisto na osnovi česa bi ta vlada ravnala. Seveda ne, ker jo zanima nekaj drugega očitno. Iz tega lahko to razberemo.

Vse večja represija nad državljankami in državljani seveda epidemije koronavirusa ne bo ustavila. Mi bomo s tem virusom, spoštovane in spoštovani, morali pač živeti, kot živimo s številnimi drugimi virusi in virozami, gripo, korona virusi drugimi in tako naprej. In gotovo bomo morali s tem virusom živeti v smislu, da se bomo samozaščitno obnašali, kar pa mislim, da smo se državljani in državljanke zelo lepo izkazali do sedaj, dokler pač ne bo cepiva. Torej, menda si ne bomo predstavljali, da bomo še leto in pol, dve leti čepeli, imeli zamejeno gibanje med občinami, ali kako? Zato, ker še ne bo cepiva. Ne vem, sprašujem pristojne, ali si morda tako predstavljajo spopad z nevidnim sovražnikom, s katerim ste očitno v vojni.

Skratka, da morda še nekaj spregovorim o protiustavnosti oziroma domnevni protiustavnosti. Glede na navedeno in glede na dostopne uradne podatke torej, prepoved gibanja med občinami vsekakor tudi v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije po mnenju nas in opozicije. Se pravi, strank SD, LMŠ, SAB in Levice. Ustava Republike Slovenije v 32. členu namreč določa, da ima vsakdo pravico, da se prosto giblje in si izbira prebivališče, da zapusti državo in da se vanjo kadarkoli vrne ter da se sme ta pravica omejiti samo, če je to potrebno, da bi se zagotovil potek kazenskega postoka, da bi se preprečilo širjenje nalezljive bolezni, se zavaroval javni red ali če to zahteva interesi obrambe države. Tudi te omejitve pravice do svobode gibanja pa morajo biti in to je pomembno, sorazmerne in nujno potrebne za dosego legitimnega cilja. In tukaj, draga Vlada, se vam zatakne. Če v konkretnem primeru sicer lahko rečemo, da prepoved gibanja med občinami zasleduje legitimni cilj, se pravi omejitev širjenja nalezljive bolezni, pa je že na podlagi javno dostopnih podatkov nedvoumno mogoče ugotoviti, da uporabljena sredstva niso nujna za dosego tega cilja. Enostavno niso sorazmerna.

Tako, da na podlagi vsega navedenega, vsega povedanega, kar sem zdajle pač povedala, v Poslanski skupini Levica predlagamo, da Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo in Odbor za zdravstvo pač danes o tem opravimo temeljito razpravo in po opravljeni razpravi sprejmemo naslednja sklepa:

Prvič: Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo in Odbor za zdravstvo pozivata vlado Republike Slovenije, da nemudoma, najkasneje pa v roku dveh dni, odpravi prepoved medobčinskega gibanja.

Drugič: Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo in Odbor za zdravstvo pozivata vlado Republike Slovenije, da se pri sprejemanju ukrepov za preprečevanje omejevanja širjenja SARS COVID 2 vzdrži ukrepov, ki bi po nepotrebnem omejevali svobodo gibanja posameznic in posameznikov oziroma gospodinjstev v katerih živijo.

Toliko z moje strani zaenkrat. Če bo treba se bom pa še vključila v razpravo. Hvala lepa.

Hvala lepa, predlagateljici.

Preden dam besedo naprej bi samo obvestil, da poslanka Mojca Žnidarič nadomešča poslanko Janjo Sluga iz Poslanske skupine SMC.

Želi besedo morda predstavnik Vlade? V kolikor ne, želi morda besedo… Želi morda besedo minister za notranje zadeve? (Da.)

Izvolite.

Če dovolite, bi jaz naredil samo en kratek uvod. Mi smo že v obrazložitvi na Ustavno sodišče dovolj obširno in jasno obrazložili, da očitek, ki je bil naveden s strani Levice, češ, da odloka ni sprejel minister za zdravje, ampak ga je sprejela Vlada, po naši oceni, seveda, ne drži. Minister za zdravje je del Vlade, hierarhično je ta odlok sprejela Vlada, torej organ, ki je v bistvu višji od zgolj enega ministra. In za povsem jasno razjasnitev bi rad povedal, da je minister za zdravje glasoval za ta odlok. Torej, minister za zdravje je bil za ta odlok in ga je kot tak tudi podprl.

Če preberem samo obrazložitev, ki jo je tudi gospa poslanka sedaj prebrala, moram reči, da sem bil kar malce presenečen, ker če dobro polistate po gradivu naprej boste videli, da pravzaprav to gradivo prepisano iz časopisnih člankov. Torej, če pogledate stran, ne vem točno kako…, ker niso oštevilčene strani, boste videli, da je dobršen del tega teksta, ki je tukaj, bi rekel, le malenkost spremenjen, napisal Anže Voh Boštinc. Jaz ne vem iz kje ta podkast ali kast je, ampak dobesedno so stvari notri prepisane o tem, kako so bile senzacionalistične objave o tem, češ, da se nič ni dogajalo na Primorskem, pravzaprav stavek po stavku je prepisan v njihove navedbe. Zgolj v informacijo, ampak saj verjetno so poslanci to tudi sami videli, kar je mene, bom rekel, milo rečeno zelo začudilo.

Naslednja stvar, ki bi jo rad posebej poudaril, potem se bo seveda oglasil, po moje, tudi minister za zdravje, ki bo lahko komentiral navedbe iz obrazložitve stranke Levica vezane na NIJZ, na izjave direktorja, na odstope njihove in tako naprej.

Jaz bi pa rad povedal kaj se je dogajalo 28. oziroma 29. marca meni po telefonu. Torej, mene sta klicala dva, trije župani, med njimi župan Kranjske Gore, ki me je rotil, da naj nekaj že naredimo. Da se vendarle tam ljudje sprehajajo tako, kot da ni nič, da ni nobenih omejitev, da so razposajeni tako kot prej in da on ne more pristati na to, da bi turisti, če temu tako rečem ali pa grdo, če rečem temu, pa lahko rečem temu tako, ker sem tudi sam Ljubljančan, da bodo sedaj Ljubljančani zanesli ta virus v Kranjsko Goro in na ne vem kakšne turistične točke. Enako je javno pozval župan Bleda, v naslednjih dneh ste lahko slišali, da je govoril o tem župan Pirana, pa župan Kopra, pa še kakšen župan bi se našel. Torej, če sedaj jaz prav razumem to navedbo stranke Levice ali pa to, kar tukaj notri piše, lahko zaključim, da ti ljudje lažejo. Da so ti ljudje pač v bistvu medijsko in meni po telefonu govorili nekaj, kar sploh ni bilo res. Torej, iz tega se da razbrati, da tam ni bilo nobenega. Da so bile vse stvari pretiravane, da so bila medijska poročana zmanipulirana, da gre enostavno zato, da si vlada s tem, ko je to sprejela, želi ne vem kakšne avtoritativnosti ali pa vzpostavitve ne vem kakšne države.

Sedaj samo izvajanje tega odloka ali pa posledice tega odloka bo kasneje komentiral minister za zdravje, kjer se iz tabelaričnih grafov razvidi, da je ravno ta ukrep bistveno pripomogel k temu, da se je epidemija ali da se je širitev epidemije zaustavila ali pa v čim večji meri zaustavila. Torej, to so podatki. Tukaj ni nobene ideologije. Tukaj ni nobene stranke, ampak to so izmerjeni in analitično obdelani podatki.

Naslednja stvar, ki jo bom, upam da tekom te seje dobil, so navedbe stranke Levice, da je Dars dal informacijo, da se je tega dne, če sem vas prav razumel, gospa poslanka, vozilo na primorski avtocesti 4 do 5 vozil na uro, na uro. Torej, si lahko predstavljate oliko je to vozil. Sedaj, če vam jaz to na brzino izračunam, da ne bo kakšnih, se pravi 4 do 5, pa vzemimo 5, zato da bo večja številka, 5 krat 24, se pravi v soboto se je po primorski avtocesti po navedbah stranke Levice peljalo 120 vozil. Predvidevam, da v obe smeri. Poslanka, najbrž v obe, ker števci na avtocestah so v obe smeri. Se pravi, dvosmerno… /oglašanje iz klopi/ Samo v smeri Primorske? Aha, torej v smeri Primorske se je po navedbah stranke Levice v soboto peljalo 120 vozil. Torej, Dars, zato sem povedal, ta moment ko ste to razlagala sem poslal »message« direktorju Uprave Darsa in ga zaprosil, če mi lahko posreduje podatke iz števcev vozil, poznamo to, se pravi povprečni dnevni promet na avtocestah je izmerjen in podatki bodo, po moje, tekom ene ure znani in bomo lahko videli ali dejansko govorimo o 4 do 5 vozil na uro ali govorimo o kakšnih drugih številkah. Za predstavo pa še enkrat ponovim, 120 vozil v celem dnevu proti Primorski. Jaz mislim, da tako še leta 1991 ni bilo, ko je bilo pravzaprav vse zaprto.

Kar se tiče tega, da je Vlada nekako v svojem prvem odloku pustila sprostitev ali omogočila, da so ljudje hodili na delo. To drži. To drži, zaradi tega, ker Vlada se je zavedala, da kljub temu, da imamo epidemijo je pametno, da obdržimo del gospodarstva živega. Je pa tudi v prvem odloku drastično omejila možnost pristopa na delo. Torej, jasno je zapisala, da so ukinjene vse avtobusne linije, da javni prevoz ne funkcionira, omogočila je pristop na delo posameznikom ali pa skupini teh, v kolikor so skupaj delali in se skupaj vozili in to število omejila na 5, torej ne na več. Torej, Vlada je razmišljala o tem, kako in na kakšen način zaščititi tiste, ki na delo hodijo in pa seveda tiste, ki so s strani teh, ki na delo hodijo, ogroženi.

Sedaj drži tudi dejstvo, da je najbolj obremenjena v tem pogledu občina Ljubljana. Tiste kvadrature, ki ste jih navajala, nisem čisto povsem točno razumel, ampak če sem vas prav razumel ste hotela povedati, da je najmanjša slovenska občina, ki naj bi bila obremenjena s svojo kvadraturo imela na prebivalca te občine večjo kvadraturo kot Ljubljana. Ste to hotela povedati? Ja, to drži. To drži. V Ljubljani je 280 tisoč prebivalcev. Ljubljana ima 274 kvadratnih kilometrov površine. Torej, približno 1,1 kvadratnega kilometra je v Ljubljani prostora za vsakega Ljubljančana oziroma za prebivalca. Med tem pa v neki majhni občini ta omejitev seveda bila vezana samo na ali pa vezana na njihovo občino, pri čemer je vsak prebivalec tiste občine imel 8 kvadratnih kilometrov, v Ljubljani pa samo enega. Ta podatek je zelo, bi rekel, zavajajoč. Zaradi tega, ker je treba pogledati tudi kakšen je diameter Ljubljane, torej kakšen je od ene točke do druge točke Ljubljane, kakšen je premer tega območja v katerem se lahko Ljubljančan sprehaja in tako naprej. Torej, tudi to bi želel v največji meri zavrniti. Predvsem bi pa želel povedati to, da je večina županov, večina županov, ta odlok pozdravila. Torej, večina županov je povedala, da se absolutno s tem odlokom strinja in da smo v tem primeru ravnali prav.

Jaz bi kasneje, če boste predsednik dovolil, dal besedo še kolegoma iz ministrstva, torej v. d. generalnemu direktorju policije gospodu Travnarju, da pove nekaj iz naslova tega, ker je bilo tukaj notri očitano, v smislu tega, da, po domače povedano, »teramo« policijo delati nekaj, ker je neumnost. Jaz moram reči, da so policisti dobili izrecna navodila, da v največji meri kontrolo izvajajo z opozorili. Sedaj ne vem, če veste, pa to upam, da veste, policija ni pristojna, da izvajanje tega odloka kaznuje s prekrškovnimi odločbami. Policija je pristojna, da ljudi opozori, pristojna je, da v kolikor je kršen javni red in mir tega kaznuje na podlagi JRM, na podlagi odloka pa je pristojna zgolj to, da zadevo posreduje Zdravstvenemu inšpektoratu in vse odločitve oziroma prekrškovni proces v tej smeri vodi zdravstveni inšpektorat. Da ne bo tukaj kakršnekoli dileme, da karkoli s tega vidika izvaja policija. Torej, gospoda direktorja in pa direktorja našega direktorata gospoda Bradača, v. d. direktorja našega direktorata, ki pa, mislim, da je prav, da pojasni nekaj ključnih pravnih dilem, ki smo jih v odgovoru na oceno presoje za ustavnost, ki so jo poslali anonimizirani avtorji, se bom popravil, niso anonimni, so anonimizirani, torej Ustavno sodišče v kdo je to odločal, slovenska javnost tega ne sme izvedeti. Jaz se sprašujem zakaj ne. Če imaš interes, da je nekaj neustavnega boš pa ja to povedal. Kot zanimivost naj povem, da je Ustavno sodišče pred časom, ko je dr. Jurij Toplak zastopal mladoletnike v zvezi z eno od ustavnih pobud, želel anonimizacijo teh ljudi. Meni se zdi to zelo razumljivo, ker so mladoletni. In poglejte zanimivost, Ustavno sodišče mu ni pritrdilo. Ni s strinjalo z anonimizacijo mladoletnikov. Med tem ko pa se v primeru presoje tega odloka Ustavno sodišče strinja s tem, da Slovenci in Slovenke ne vemo kdo je to presojo vložil. Jaz verjamem, da tudi vas, gospa poslanka, zanima. Vi ste toliko korajžni, da ste javno povedali, pa ste dali, bi rekel, predlog, pa imamo danes ta odbor. Dejansko me čudi kaj ima nekdo, ki misli, da mu je bila ustavno omejeno gibanje oziroma ustavno sporno omejeno gibanje za skrivati, da se javno ne prestavi. Morda pa vendarle v slovenski družbi, pa v slovenski javnosti mnogo mnogo več ljudi te ukrepe podpira kot vi danes trdite.

Jaz bi potem seveda predlagal, glede na to, da so predlagani tukaj neki sklepi, da se sprejmejo drugačni sklepi. Verjetno boste tudi poslanci se o tem pogovorili, pa zmenili. Bi pa seveda povedal na koncu oziroma na koncu tega svojega uvoda to, da je Ustavno sodišče odločilo, da odloka o izvajanju ne zadrži, ne zadrži. Torej, bil sem deležen kritik, češ, da sem govoril o tem, kako je Ustavno sodišče presodilo. Res je, narobe sem se izrazil. Ustavno sodišče še ni presodilo. Se pa je odločilo, da izvajanje odloka ne zadrži, kar pomeni, da je odločilo ali pa presodilo v tej fazi da je smiselno ali pa da je lahko posledica zadržanja izvajanja tega odloka veliko hujša kot pa ta, da bi zadržala izvajanje tega odloka. Pri čemer moram jasno povedati, da to, kar je zahtevano v 3. členu, če se ne motim, ne, v 2. členu, kjer govori o zadržanju 7. člena predpisa, s tem zadržanjem mi nimamo nikakršnega problema. Celo več, mi to vse skozi izvajamo ali pa smo izvajali, ta odlok namreč od sobote dalje ne velja več. To veste. Vse to smo izvajali, zato ker smo ravno na podlagi tega, da smo zdravstveno stroko preverjali kakšni so učinki, kako je z gibanjem obolelih, kako je z gibanjem na novo okuženih in tako naprej, poskrbeli ravno zato, da smo lahko v določeni meri, in to se že dogaja, zadeve sproščali. Se pravi, da smo lahko ta odlok rahljali oziroma te omejitve milili. Torej, vse to izvajamo in s tem zadržanjem nimamo nikakršnega problema.

Toliko z moje strani. Sedaj pa, predsednik, če dovolite še direktor policije, pa…

Ne, najprej bomo…

Se opravičujem…

…slišali še ministra za zdravje, potem bomo rekli še Nacionalni inštitut za javno zdravje, potem pa pride na vrsto mag. Travner kot generalni direktor policije in seveda tudi gospod Bradač, če bo želel. Gospa Sukič sicer mi je nakazala, da bi želela kot predlagatelj, pa vendar moram povedati, da še nismo v fazi razprave, samo šele v fazi predstavitve.

Zato bomo dali najprej besedo ministru za zdravje, gospodu Tomažu Gantarju.

Izvolite.

Hvala lepa, predsednik. Spoštovani poslanke, poslanci, gostje.

Jaz to razpravo danes seveda gledam v luči tega, da poskušamo videti razloge za in proti temu, seveda, kar je bilo sprejeto. Moram reči, odločitev seveda ni bila lahka, ne strokovne skupine, ne s strani Vlade, da se državljanom omejuje gibanje ne občine. Nekako bi razumel, seveda, današnjo razpravo, da najdemo možnost ali pa rešitev, govorimo tudi o argumentih, zakaj je bilo to narejeno, zakaj še ni mogoče ta odločitev preklicana. Vendar ko sem poslušal obrazložitev sem dobil občutek, da glede na to kaj vse je bilo vključeno v to predstavitev, da enostavno temu ni tako. Da je cilj v bistvu tega sklica čisto drugačen. Ker če mešamo sem notri še, ne vem, svete raznih drugih zavodov, ki nimajo z omejitvijo gibanja nobene veze, potem seveda začnem dvomiti v dobronamernost predlagatelja.

Ampak kljub vsemu, mislim, da je vprašanje takšno, da je potrebno res odgovoriti na nekatera vprašanja, zakaj je bilo to pravzaprav sprejeto in zakaj še vedno traja.

Najprej seveda mogoče to ugotovitev, da, danes je o tem zelo enostavno razpravljati zato, ker smo z vsemi ukrepi, ki so bili uvedeni seveda dosegli v tem trenutku eno dokaj ugodno epidemiološko situacijo. Seveda razmere bi bile lahko v tem trenutku bistveno, bistveno drugačne, če do vseh ukrepov, ki so bili predlagani, sprejeti in ki so jih na srečo državljani v največji možni meri tudi upoštevali, seveda, bi imeli podatke s katerimi bi država Slovenija imela dejansko hud problem. Jaz vam za primerjavo lahko dam, recimo, našo bližnjo sosedo ali pokrajino, ki se je soočila v največji možni meri z boleznijo COVID-19. In če te podatke prenesemo za obdobje petih tednov na Slovenijo, potem bi imeli mi v tistih prvih petih tednih na intenzivni terapiji 239 ljudi, tako jih nismo imeli praktično kaj več kot 30. Imeli bi hospitaliziranih 2 tisoč 181 ljudi. Te hospitalizacije se gibljejo okoli, ne vem, 80, 90. Sveži podatki so še malo boljši. In umrlih bi imeli 836 ljudi. Do sedaj smo zabeležili 79 smrtnih primerov, s tem, da je treba vedeti, seveda niso vsi posledica umrli zaradi COVID-19. Treba je razlikovati. Lahko nekdo umre in ima tudi COVID-19. Lahko pa umre zaradi okužbe s tem novim koronavirusom. Ampak štejemo pač tiste, ki so bili okuženi. In ko smo v začetku, ko smo začeli se pogovarjati o ukrepih in ko je prišlo do situacije, ki jo v začetnem delu vidite tega diagrama, ki ga je pripravil Inštitut Jožef Stefan, ne politika, ne mi na ministrstvu, ampak inštitut, ki je pristojen za to, se pravi je šlo v začetku za eksponentno rast števila okuženih, kar bi privedlo do scenarija in do številk, ki sem vam jih omenil kaj se je dogajalo v sosednji Italiji oziroma v Lombardiji. In seveda smo smatrali kot glavno nalogo, da na vsak način in z vsemi možnimi sredstvi dosežemo, da do tega ne pride. Na eni strani zaradi, seveda, številnih žrtev, je bilo potrebno zajeziti epidemijo. In na drugi strani je bilo potrebno ohraniti zdravstveni sistem, da pač enostavno ne pride do kolapsa in do tega, da ne bi zmogli obravnavati bolnikov, ki so okuženi. Ker pač jasno je, na določeno število okuženih, vemo, da jih lahko 10 do 20 % oziroma intenzivno terapijo nekoliko manj, pač, potrebuje intenzivno zdravljenje. In to niso neke izmišljotine, ampak so to pač realni podatki s katerimi se stroka ukvarja in mislim, da bi težko lahko kdo zameril, da smo lahko, pa ne bom rekel, da je to dejstvo, sprejeli kakšen ukrep, ki morda je bil v danem trenutku lahko videti preoster. Dejstvo je pa, da so privedli do dobrih rezultatov. In mislim, da je to ključno in to je šele tisto, kar nam tudi danes omogoča, da se pogovarjamo že sedaj po dobrem mesecu dni o tem, da lahko začenjamo nekatere ukrepe tudi blažiti.

Poleg tega se je treba zavedati, da je COVID-19 nova bolezen. In večina držav v naši okolici in tudi seveda drugje po svetu je pač iskala rešitve brez kakršnihkoli izkušenj na podlagi predhodnih, ker jih pač ni moglo biti, ampak se je pač poskušalo na vse načine epidemijo preprečevati, omejiti na čim manjši del populacije. Zato so bili tudi ukrepi sprva v različnih državah zelo različni. S tem, da v nadaljevanju pa vedno bolj poenoteni in seveda vedno bolj smo spremljali dogajanje v drugih državah, kaj sprejemajo, na kakšen način, pa tudi z omejenimi rezultati, ki so jih dosegali. In moram reči, da tudi omejitev gibanja na občine, seveda Slovenija tu ni noben unikum. To so delali v številnih državah. Nekaj dni nazaj smo imeli video konferenco z epidemiologom iz Italije iz tega najbolj prizadetega območja, profesorjem znanim, in on je povedal, oni imajo še vedno omejeno gibanje na 200 metrov od svojega stalnega bivališča, 200 metrov, zato ker niso pravočasno uspeli omejiti širjenja epidemije. In na poti v službo, ki je, ne vem, nekaj deset kilometrov, je rekel, ga dvakrat, trikrat ustavijo policija ali krši pravila. In zato tudi ljudi seveda kaznujejo kdor krši pravila. In jaz mislim, da je bilo v Sloveniji izredno korektno vodeno in tudi skušalo se je razumeti tudi posamezne potrebe, zato tudi pri tem odloku so bile prisotne izjeme v možnosti zapuščanja svoje občine. Zato težko razumem v bistvu očitke, nenazadnje tudi Ustavno sodišče seveda očitalo, da je bilo to sprejeto. Je imelo pa pomislek na način podaljševanja, seveda, tega ukrepa, kar o čemer se seveda lahko pogovarjamo ali je to še primerno in do kdaj naj bi bilo primerno.

Treba je vedeti, da ukrepi, ki smo jih sprejemali na eni strani smo skušali seveda zaščititi zdravstveni sistem, da bo dovolj zmogljiv, da bo obravnaval povečano število vseh teh bolnikov, do katerih bi lahko prišlo zaradi okužbe z novim koronavirusom. Na drugi strani pa seveda to niti približno ni bil še zadosten ukrep, ki bi pač zmanjšal število okuženih. In to je bil razlog, da smo postopno zategovali pas, ker to je bil edini način. Brez rigoroznih striktnih ukrepov, poglejte, ne bi danes bili v situaciji v kakršni smo in s katero smo lahko, glede na mnoge izkušnje drugih držav, zadovoljni, pa če je to seveda komu všeč ali pa če ni. Vsekakor pa koristi državljanom Republike Slovenije.

Tam lahko spremljate, seveda, tam je krivulja, ki pač malo niha, namerno smo iz nje izločili domove za starejše občane zaradi generalne slike, ker to tudi na same premike med občinami nima takega vpliva. In glede na to, če gledamo terminsko, seveda, kdaj so bile določene spremembe oziroma določeni ukrepi sprejeti je mnenje, tudi strokovne skupine, da je bil tudi to eden ključnih momentov, da se je krivulja končno prevesila navzdol. Poglejte, to so mnenja. To so mnenja ljudi, ki se spoznajo. Lahko imajo različna mnenja, tudi znotraj stroke so različna mnenja, zato jaz ne vidim tu problema ali smo mi vedno in usklajeno tudi z NIJZ nastopali ali nismo. Dejstvo je, da je bilo tukaj nekaj skupin. Vsak je poskušal po svoji najboljši vesti odločitve predlagati. Vlada pa seveda spoštovati in upoštevati kar se je pač pretehtalo in prevzemalo za to tudi politično odgovornost. Od te nihče ne beži. Prav nihče.

Če gledamo tudi po tisti krivulji preden je bil ta odlok sprejet je pač prišlo do ponovnega porasta števila okuženih. Sedaj ali je posledica to ali ne, pravim, mi smatramo, da je tudi ta omejitev gibanja seveda prispevala k temu, da smo z današnjo epidemiološko situacijo v kar veliki meri lahko zadovoljni.

Seveda v nadaljnjih korakih, kot rečeno, šele to stanje v katerem smo, nam omogoča, da govorimo danes o tem ali je ta ukrep še smiseln ali ni smiseln. Pa ne samo ta, tudi nekateri drugi, ki smo jih začeli postopno sproščati. Na konferencah, ki jih imamo tudi ministri za zdravje, poleg nas seveda tudi drugi ministri znotraj EU, je pač dogovor, tudi Evropska komisija je sprejela ta način dela, prvič, da v kolikor epidemiološka situacija dopušča, da se ukrepi zelo postopno rahljajo, namreč lahko si predstavljate kaj bi pomenilo za vse nas, za državljane, če bi morali, ne vem, danes bi sprostili, ne vem, 80 % stvari, čez en teden bi se morali vračati nazaj. S tem, da bi, če bi prišlo do ponovnega izbruha in porasta, verjemite, bi ti ukrepi trajali bistveno dalj časa. In verjetno bi morali biti še strožji. Od tod postopnost, ki velja za celotno Evropsko skupnost.

Pogoji za to, saj pravim še enkrat, je ugodna epidemiološka situacija, drugi poboj je ustrezna pripravljenost in zmogljivost zdravstvenega sistema, za katerega si danes upam trditi, seveda da je ves čas in tudi danes pripravljen tudi precej večje število bolnikov obravnavati, seveda ne pa v razsežnosti, do katere bi lahko prišlo, če bi sledili scenariju in dogajanju v državah, kjer jim je zadeva ušla izpod kontrole, pa naj bo to Švedska, lahko Velika Britanija, ZDA, Italija, kdorkoli od teh. In to ni nemogoče scenarij. Čeprav se nam lahko danes zdi, da smo šli lepo skozi in da to mogoče ni bilo nič od tega potrebnega. Pozabite na to. Brez ukrepov se to ne bi zgodilo, da bi danes o tem razpravljali. In potem seveda so nadaljnji pogoji tudi, seveda, da se vse dodatne kontakte naprej spremlja, njihove stike, kar je pogoj. Nismo želeli sprejeti nadzora, ki bi to delo olajšal. Ker treba je vedeti, epidemiologi se trudijo po celi državi, ampak Slovenija ima pač, ne vem, 29 ali koliko epidemiologov. Se pravi, epidemiologi sami tega ne zmorejo. Zato je bilo predvideno, seveda, da bi olajšali delo na nek način. Določene države so se k temu zatekel. Ene so podprle, ene manj, ene so šle na neke prostovoljne možnosti aplikacij. Dejstvo je pa, da pomagajo ljudem, da se izogibajo predvsem kontaktom s tistimi, ki so seveda pozitivni in kjer se lahko bolezen širi naprej.

Današnja situacija je pač na srečo res boljša. Sedaj seveda da testiramo manj, to ne drži. Definitivno ne. V povprečju se je ves čas testiralo tisoč do tisoč 500 nekje dnevno pacientov oziroma potencialnih okuženih. In tudi včeraj je bilo na primer testiranih tisoč 459 oseb, od tega je bilo 9 pozitivnih. Prejšnja, v začetku je bilo to število bistveno, bistveno večje. Ne krat deset, malo manj. In hospitaliziranih imamo včeraj 82 oseb, se pravi po tistem scenariju bi jih imeli 2 tisoč. Se pravi, poglejte, to ni samo od sebe, še enkrat. In če danes govorimo o tem, da gre en korak naprej glede možnosti tega ukrepa, da bi ga sprostili ali odpravili. Ja, o tem se pogovarjamo. Poskušamo najti razloge, dato naredimo.

Začeli smo z nekaterimi drugimi koraki v prvi rundi. V drugi rundi je po 4. maju, kjer se sproščajo še, ne vem, trgovine do 400 kvadratnih metrov in tako naprej. In ponovno bomo še enkrat videli tudi, če sprostimo tudi ta ukrep gibanja med občinami. Čakamo pa na rezultat tudi testiranja, ki poteka, se pravi v smisli ankete na nivoju države, kjer bomo dobili seveda bistveno boljšo in bolj natančno sliko kaj se nam v populaciji dogaja. In če tam ugotovimo, da je odstotek okuženih zelo majhen, potem je seveda tudi ob sproščanju ukrepov možnost kontakta in prenosa bistveno manjša. Je pa to pomemben podatek. In zato jaz mislim, da ogrožati doseženo, kar smo do sedaj naredili, zato da bi prehiteli za nekaj dni na želo, ne vem, jaz verjamem, tudi moja želja je, seveda, da bi bilo čim manj ukrepov, da se zadeve normalizirajo. Ampak treba je pa le toliko potrpežljiv biti, pa imeti, če že to počnemo, kar je sicer dobro kar delamo, da le dobimo ene realne osnove in podatke, da lahko še ta korak naredimo, ki pa je za vse pomemben. Jaz se s tem strinjam in zavedam. In tisti hip, ko bomo imeli te rezultate in bo strokovna skupina to obravnaval in seveda tudi NIJZ verjamem, da bo te podatke seveda bo jasno dobil, potem bo lažje govoriti o tem kaj vse in na kakšen način lahko sproščamo in kako hitro. Ker tu ni samo omejitev gibanja med občinami, kar je sedaj kar nekaj izjem še dodatno. Gre tudi za javni transport, gre za šole, gre za delo v gostinstvu in tako naprej. In za vse to bo pač potrebna neka postopnost ob seveda upoštevanju vsega kar opozarjamo že praktično kot lajna ves čas samozaščitnem ravnanju, se pravi pri kontaktih z drugimi osebami. In verjamem seveda da bomo na ta način tudi prišli zelo hitro do tega, da se bo življenje uspelo normalizirati.

Morda še to, podatek kako je šlo takrat zares in kako nujno je bilo hitro ukrepanje. Na podlagi izračunov rektorja bivšega primorske univerze, matematika, dr. Marušiča. Če bi ukrepali en teden prej bi bilo petkrat lažje, petkrat manj problemov bi imeli. En teden kasneje bi imeli desetkrat več. In zato je bilo ključno dejansko sprejemati stvari s katero je jasno meni in Vladi, da pač seveda posebne priljubljenosti ne povzročajo. So pa nujni. In jaz lahko samo z moje strani za zaključek rečem, da bomo seveda z vso resnostjo v okviru predvsem strokovnih supin in NIJZ videli kakšni so rezultati še v teh naslednjih dneh. In v kolikor bo le presoja, da sprostitev takšnega ukrepa ne pomeni dodatne nevarnosti, da se vrnemo na staro pot, potem bo to napravljeno. Ne bi pa tega rad obljubljal, dokler seveda nimamo številk na mizi.

Hvala lepa.