Spoštovani, pričenjam s 13. nujno sejo Odbora za obrambo, ki je bila sklicana na podlagi 47. in drugega odstavka 48. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije.

Pozdravljam vse prisotne, posebej ministra za obrambo Mag. Mateja Tonina, ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa, namestnika načelnice Generalštaba Slovenske vojske brigadirja Roberta Glavaša vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije Antona Travnerja in o stale vabljene.

Obveščam vas, da se za današnjo sejo ni nihče opravičil. Imam pa pooblastila za nadomestne poslanke oziroma poslanec člane in članice odbora. Danijel Krivec bo na današnji seji sodeloval na mesto Anje Bah Žibert, Nik Prebil bo na današnji seji sodelovala na mesto Roberta Pavšiča, Nataša Sukič bo na današnji seji sodelovala na mesto Mateja T. Vatovca, Tadeja Šuštar bo sodelovala na seji na mesto Jožefa Horvata in Zmago Jelinčič Plemeniti bo sodelovala na seji na mesto Janija Ivanušo.

Prehajamo na določitev dnevnega. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: 1. točka – Predlog sklepa o izvajanju izjemnih pooblastil Slovenske vojske pri širšem varovanju državne meje in 2. točka – Namera o zaključku sodelovanja Republike Slovenije v vojaški operaciji Evropske unije v južnem delu osrednjega Sredozemlja in o sodelovanju Republike Slovenije v vojaški operaciji Evropske unije v Sredozemlju IRINI.

Ker v poslovniškem določenem roku nisem prejel predlogov za razširitev oziroma za umik posameznih točk dnevnega reda, je tako določen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG SKELPA O IZVAJANJU IZJEMNIH POOBLASTIL SLOVENSKE VOJSKE PRI ŠIRŠEM VAROVANJU DRŽAVNE MEJE, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada in je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Kot gradivo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora ste tudi prejeli mnenje Zakonodajno-pravne službe. K tej točki so bili vabljeni: mag. Matej Tonin, minister za obrambo, Aleš Hojs, minister za notranje zadeve, brigadir Robert Glavaš namestnik načelnika Generalštaba Slovenske vojske, Anton Travner vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije, mag. Vlado Bradač v.d. generalnega direktorja Direktorata za policij, Zakonodajno-pravna služba, Urad predsednika republike, Kabinet predsednika Vlade.

Imamo predlog za amandma odbora, ki ga je vložila Poslanska skupina stranke Alenke Bratušek, zato prehajam na razpravo o… Želi predstavnik predlagatelja predloga sklepa podati dopolnilno obrazložitev k točkam predloženega sklepa? Minister za notranje zadeve Aleš Hojs, želite besedo? Izvolite.

Hvala lepa. Lep pozdrav z moje strani vsem. Spoštovane poslanke, poslanci.

Za začetek bi rad samo par besed glede na to, da smo naredili eno obširno predstavitev po vseh poslanskih skupinah v preteklem tednu, tako kot na temu odboru. Mi smo prosili na podlagi sestankov, ki smo jih imeli z vsemi poslanski skupinami in tudi vsaki poslanski skupini posredovali osnutek tega odloka, dati možnost oziroma tudi sami želeli, da vidimo kaj poslanke skupine menijo in to kar v največji meri vključiti v spremembo tega sklepa, ki smo ga prejšnji teden pripravili.

Najprej bi se zahvalil vsem poslanskim skupinam, ki ste si ta čas vzeli. Moram reči, da ste vse poslanske skupine kasneje tudi dale pripombo oziroma posredovale pripombe na naš osnutek tega sklepa oziroma aktivaciji tega 37.a člena razen, tukaj pač moram izraziti javno svoje razočaranje, predstavniki SD, torej Stranke socialnih demokratov, vi ste zaprosili še posebej, da rok za pripombe podaljšamo še za en dan. Mi smo to storili. Jaz sem pač pričakoval, da če nekdo prosi za podaljšanje roka za pripombe, ali jih pa poda, ker je po navadi podaljšanje roka za to, da se nekaj uresniči. Na žalost tudi do podaljšanega roka s strani Stranke SD nismo dobili nobenih pripomb. To samo toliko, da vemo za samo proceduro.

No, potem, ko včeraj do 10. ure, tako kot smo bili dogovorjeni Stranka SD ni dala nobenih pripomb, smo mi prešli v zaključno in končno oblikovanje sklepa, ki ga imate danes pred seboj oziroma ga je na včerajšnji seji sprejela Vlada. Med tistim časom oziroma v času ko ste dobili osnutek mojega odgovora, torej pred sejo Vlade do same Vlade oziroma na sami Vladi je prišlo samo do minimalne spremembe, in sicer v 4. členu, kjer smo zapisali našo dikcijo nekaj krajše in pa v 1. členu, kjer smo se odločili, da v tem členu točno piše, da bodo pripadniki Slovenske vojske vse stvari izvajali na podlagi usmeritev policije. Namreč nekako smo ocenili, tudi na Vladi se je to nekako odprlo, da ni najbolje pisati prav zaradi tega, da ne bi imel kdo v Slovenski vojski občutek ali pa nek manj vreden občutek, da dejansko Slovenska vojska nekaj ne zna početi sama, torej da ne zna sama stvari delati, zato smo stvar nekoliko omilili in napisali točno samo usmeritev policije. Sicer smo upoštevali tisto, kar smo nekako ocenili, da je upoštevati smiselno. Na žalost seveda vseh pripomb ni bilo mogoče upoštevati. Naj omenim samo to, da se pred 15 ali 30 minutami dobil dopis Poslanske skupine LMŠ, kjer so napisali, da pač tega sklepa ne morejo podpreti, ker nismo upoštevali dvokilometrskega pasu, ker nismo bolj specifično navedli, da vse, kar se izvaja v bistvu se izvaja pod vodstvom policije, čeprav sam mislim, da je to dovolj jasno napisano in pa še nekaj drugih pripomb je bilo. Jaz kaj dosti drugih pripomb v tem uvodu ne bi dajal. Glede na to, da smo se tokrat srečali, pa vse detajlno pojasnjevali mislim, da je bolj prav, da poslušamo še vaša mnenja, spoštovani poslanci, pa da poskušamo na to še kaj odgovoriti, tudi morda kakšna beseda ali dve na to, kar je napisala Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, pa morda tudi nekaj podpor, ki smo jih v teh dneh dobili s strani županov, predvsem tistih županov, ki so ob naši južni meji, ne samo Ilirske Bistrice, Loškega potoka in še mnogih drugih.

Pa morda samo za zaključek povem samo to predsedniku odbora, da je na mesto direktorja v.d., vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije gospoda Travnarja tukaj njegov namestnik gospod Pečjak. Hvala.

Hvala lepa tudi vam, gospod minister. Želi besedo minister za obrambo, mag. Matej Tonin? Izvolite, gospod minister.

Spoštovani predsednik, hvala lepa za besedo. Pozdravljam vse nekdanje kolege poslanke in poslance.

Situacija vsaj na Balkanu ni najbolj rožnata. Pred kakšnimi meseci so bila zelo intenzivna poročila o tem, kako je Turčija dobesedno spodbujala določene migrante, da nadaljujejo svojo pot proti Evropi. Ta pritisk se je najprej vršil na Grčijo, sedaj je ta koronavirus celotno situacijo nekoliko zaustavil, ampak na celotni tej balkanski poti od Grčije pa vse do Slovenije se v različnih državah po poročilih različnih služb zadržuje večje število migrantov, katerih cilj je zahodna Evropa in tako ali drugače bodo ti migranti poskušali svojo pot nadaljevati proti zahodu in tukaj bo zagotovo Slovenija tudi na njihovi poti. Avstrija je svoje meje izjemno zavarovala. Na vzhodni strani tudi Madžarska. In brez ustreznih ukrepov se Sloveniji lahko zgodi, da bo postala na neki točki migrantski žep, če ne bo primerno in pravočasno ukrepala. In tukaj je na razpolago več sil, ki Sloveniji lahko pomagajo, da to mejo ustrezno zavaruje. Policija že vlaga izjemne napore v to, da zavaruje našo južno mejo, ob tem pa jim že danes pomaga 190 pripadnikov in pripadnic Slovenke vojske in to brez kakršnekoli posebnosti oziroma kakršnihkoli težav. Jaz bi rad na tem mesu zelo jasno poudaril, da že danes na podlagi 37. člena Zakona o obrambi Slovenska vojska sodeluje na meji in pomaga Slovenski policiji pri varovanju mej. Seveda je pa ta pomoč relativno omejena, ker so omejena tudi pooblastila. In zato bi morda veljalo na tej točki si natančno prebrati 37.a člen, ker ko poslušamo javne razprave, ko poslušamo tudi pisma posameznih poslanskih skupin se na trenutke zdi, kot da nismo vsi ali pa nekateri niso prebrali natančno 37.a člen. V 37.a členu natančno piše kakšne pristojnosti oziroma kakšna pooblastila bi pridobila Slovenska vojska, tudi natančno piše, da se ta pooblastila izvajajo pod natančnimi istimi pogoji kot veljajo za policiste, da so v teh postopkih dolžni obvestiti policiste, če jih peljejo in tudi glede časovnega okvira je jasno zapisano v zakonu, da to ne more biti več kot tri mesece. Torej, če bi 37.a člen od prvega do četrtega odstavka vsi natančno prebrali, potem bi bil marsikakšen strah neupravičen in marsikakšna težava popolnoma brezpredmetna. Za občutek si bom vseeno dovolil, da bom prebral kakšna pooblastila imajo na primer policisti pri svojem opravljanju nalog in kakšna pooblastila bi dejansko imela Slovenska vojska, če bo sprejeta aktivacija 37.a člena. Na primer, policisti imajo pri opravljanju sovjih nalog naslednja pooblastila: da zbirajo obvestila, torej imajo možnost vabiti, opozarjati, ukazovati, ugotavljati identiteto oseb, iskati osebe, izvajati prikrito evidentiranje in namensko kontrolo, izvajati prepoznavo oseb po fotografijah, izdelovati fotorobote, izvajati poligrafski postopek, postavljati cestne zapore z blokadnimi točkami, uporabiti tuja prevozna sredstva, sredstva za zveze ali druga sredstva, opravljati varnostne preglede, opravljati preglede oseb, vstopati v tuja stanovanja in druge prostore, zasegati predmete, opravljati protiteroristične preglede, začasno omejevati gibanje oseb, privesti osebe, prepovedovati približevanje določeni osebi, prepovedovati udeležbo na športnih prireditvah, prekiniti potovanje, pridržati osebe, uporabiti prisilna sredstva, varnostno preverjati osebe, izvajati akreditacijski postopek, izvajati policijska pooblastil na vodah, zbirati in obdelovati podatke, izvajati druga policijska pooblastila določena v zakonih. To je nabor pooblastil, ki jih imajo policisti. In sedaj pri aktivaciji 37.a člena bi pa vojska dobila naslednja pooblastila: prvič, da lahko opozarjajo, drugič, da lahko napotujejo, tretjič, da lahko začasno omejujejo gibanje oseb in četrtič, da sodelujejo pri obvladovanju skupin in množic. Sedaj pri teh štirih pooblastilih si jaz težko predstavljam, kje bi sedaj Slovenska vojska predstavljala širšo nevarnost za slovensko družbo, v kolikor bi se ta pooblastila aktivirala. Bi pa ta štiri pooblastila lahko vsaj v pomembnem delu razbremenila slovensko policijo, ki vsekakor opravlja dobro delo na južni meji in v danih trenutkih in v dani situaciji v kakršni se je znašla Slovenije bi bilo res nenavadno, da ne bo uporabili vse varnostne in obrambne strukture, ki jih ta država ima zavoljo naše lastne varnosti in zavoljo varnosti celotne države in njene imovine.

Ob koncu bi opozoril samo še na eno stvar, ki ne boli samo mene, boli pa predvsem več kot 6 tisoč pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske, da se v teh razpravah konstantno straši s Slovensko vojsko. Pripadniki in pripadnice Slovenske vojske so naši sodržavljani, so naši sosedje, bratje, sestre, so naši znanci in prijatelji, ki služijo domovini. In tako kot so ti posamezniki v preteklosti obranili našo domovino pred tujimi agresorji, tako kot vsak dan, dan za dnem pomagajo v naravnih nesrečah, tako kot dan za dnem izvajajo nujno helikoptersko medicinsko pomoč, tako tudi v teh kritičnih trenutkih lahko pomagajo državi. In želim si le, da bo širša politična skupnost to stvar razumela in na nek način to pomoč tudi razumela in da se ne bo iz tega delal politični cirkus, niti ne politiziralo pretirano, ker mi se še vedno obnašamo morda kot pred 30 leti, ko smo do vojske zelo nezaupljivi, kot da to ne bi bila naša vojska, kot da je to neka tuja vojska. Slovenska vojska je naša lastna vojska, želi nam pomagati in jaz upam in si želim, da bo parlament to pomoč tudi sprejel zavoljo naših državljanov in naše domovine.

Hvala lepa, gospod minister za obrazložitev. Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe mag. Andreja Kurent?: Izvolite, imate besedo.

Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni vsi skupaj!

Rada bi povedala, da Zakonodajno-pravna služba seveda ni sodelovala v pogovorih, ki jih je prej navedel minister za notranje zadeve, zato imamo popolnoma samostojne pripombe, mnenja smo napisali v skladu z našimi nalogami. Samo gradivo smo dobili šele danes dopoldne, priprava mnenja pa terja tudi svoj čas, zlasti ki ga je treba dobro utemeljiti. Mogoče bom malo daljša, povzela bi tole mnenje. Na prvi strani smo zapisali kaj piše v zakonu, to kar je ravnokar tudi navajal Minister za obrambo in kateri kriteriji 37.a člena Zakona o obrambi so v tem predlogu sklepa po našem mnenju izpolnjeni. Posebej smo opozorili na dve odločbi Ustavnega sodišča, ki sta že obravnavali 37.a člen Zakona o obrambi. Obe sta, ena iz leta 1915, druga iz leta 1916, številke so zapisane v mnenju. Če grem zdaj na samo besedilo predloga sklepa, na začetku je zapisano, da gre za varnostne razmere, ki so posledica zaostrenih zdravstvenih razmer zaradi epidemije COVID-19. V zvezi s tem je treba povedati, da je ocena varnostnih razmer strokovno vprašanje in za to oceno je pristojen Državni zbor in tukaj Zakonodajno-pravna služba v bistvu ne more dati svojega mnenja.

Nadalje, je v drugem odstavku 1. točke skladno z Zakonom o obrambi določeno, da pripadniki Slovenske vojske pooblastila izvajajo skupaj s policijo, pri tem pa smo opazili, da je obrazložitev tega gradiva precej kontradiktorna, saj iz nje v bistvu po nekaterih delih izhaja, da skupaj pomeni samo pod vodstvom, po usmeritvah in nadzorom policije. Zato se sklicujemo na odločbo Ustavnega sodišča, ki pravi, da pripadniki Slovenske vojske izvajajo podeljena pooblastila po tem členu seveda le izjemoma in kadar jih izvajajo, jih izvajajo skupaj s policijo in to pomeni, da jih ne smejo izvajati samostojno.

V naslednji, nadaljnji točki, 25. točki obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča pa je navedeno, da gre v primeru izvrševanja pooblastil iz 37.a člena Zakona o obrambi za, bom citirala: »Izvrševanje pooblastil s katerimi se zagotavlja notranja varnost države in za katera je primarno pristojna policija, zato pripadniki Slovenske vojske v tem primeru lahko izvršujejo samo tista pooblastila, ki jim jih podeljuje 37.a člen Zakona o obrambi, ne pa tudi pooblastil, ki izhajajo iz obrambne funkcije Slovenske vojske, ključno z uporabo sile.«

Torej, pripadniki Slovenske vojske ne morejo uporabljati orožja in drugih prisilnih sredstev, kar pa sicer lahko uporabljajo po Zakona o obrambi. Znotraj iste točke je predpisano, da bodo pripadniki Slovenske vojske ta izjemna pooblastila izvajali v skladu z načrtom policije in na podlagi usmeritev policije. V zadnji točki pa je predviden, da bo Vlada določila pravila delovanja Slovenske vojske. To pomeni, da so za aktivacijo tega sklepa predvideni trije akti. Njihova pravna narava ni povsem jasna, zato se glede tega že uvodoma zastavlja vprašanje zakonitosti izvajanja pooblastil podeljenih s tem predlogom zakona. Ker tudi rok za sprejem načrtov in usmeritev v predlogu sklepa ni naveden, ni mogoče izključiti, da so kot ti akti mišljeni že obstoječi akti, kar pa po našem mnenju ni pravilno. Gre za specifično materijo izvajanja izjemnih pooblastil Slovenske vojske skupaj s policijo po 37.a členu Zakona o obrambi, ki v danem trenutku še ni aktiviran, torej se ne da uporabiti aktov iz leta 2016.

Nadalje posebej izpostavljamo sporno določilo, da se pripadniki Slovenske vojske ravnajo po načrtu policije. To namreč sodi v drug državni organ pod drugo ministrstvo. Obrazložitev tega ne pojasni, po našem mnenju pa morajo biti tudi akti pravilno določeni, saj vsak sprejem akta poteka po določenih pravilih, s pristojnimi deležniki in seveda po določeni proceduri. Moram povedati tudi, da glede na to, da je bilo v letu 2016 ta člen že aktiviran, ta predlog sklepa kar malce odstopa od takrat predvidene oblike in vsebine sklepa. Ker zastavilo se nam je namreč tudi vprašanje ali ni v dikciji četrtega odstavka 37.a člena Zakona o obrambi, če niso mišljeni celo načrti, ki bi jih morala sprejeti Vlada. Zakon namreč pravi, citiram: »da gre v skladu z načrti in po predhodni odločitvi Vlade«, iz tega bi se mogoče lahko sklepalo, da mora tudi te načrte sprejeti Vlada.

Posebej bi še izpostavila, pa da v zvezi s tem, ko 4. točka pravi, da pravila delovanja določi Vlada, da po našem mnenju ni dopustno na podlagi predloga sklepa dati Vladi pooblastila, da določi pravila delovanja Slovenske vojske, ki pa so izdana na podlagi Zakona o obrambi in se torej nanašajo na naloge Slovenske vojske, ki izhajajo v bistvu iz njene obrambne funkcije.

Naslednji del govori o območju izvajanja izjemnih pooblastil. Iz priloge izstopata predvsem navedba Brnika in Maribora, ki nista na državni meji, kot je v bistvu v skici narisana. Tukaj smo se ponovno obranili na odločbo Ustavnega sodišča, ki pravi, da pripadniki Slovenske vojske ne izvajajo mejne kontrole niti nimajo pooblastil, ki bi po vsebini ustrezala pooblastilom mejne kontrole, ampak iz naslednje točke pa izhaja, citiram, da lahko pripadniki Slovenske vojske izvajajo pooblastila iz 37.a člena Zakona o obrambi na meji in ob njen kjer so osebe za katere obstoja sum, da so nezakonito prestopile državno mejo zalotene in drugje, kjer se izvajajo aktivnosti, ki so povezane z nezakonitimi prehodi beguncev oziroma migrantov, v oklepaju, sprejemni nastanitveni centri, centri za tujce, migracijske poti, prevozi beguncev oziroma migrantov, torej v vsakem primeru pa ne letališča.

Državni zbor mora sprejeti ta sklep samo za določeno obdobje. Tukaj pa zakon in predlog sklepa uporabljata isto dikcijo in to je največ tri mesece. To seveda ni pravilno. To obdobje je treba zamejiti znotraj teh največ treh mesecev, ob tem pa je treba upoštevati z Zakonom o obrambi to obdobje dodatno utesnjuje s pogojem, da gre le za nujno potreben čas za izvedbo, kar seveda dodatno nakazuje na to, da je tudi pri tem treba upoštevati načelo sorazmernosti.

Končno še zadnja točka. Pripadniki Slovenske vojske bodo ta pooblastila seveda lahko izvajali šele po uveljavitvi sklepa Državnega zbora, vendar pa 4. točka predvideva tudi še pravila delovanja Slovenske vojske. Glede pravne narave sem podala že opozorila. Po našem mnenju je seveda ta akt treba uveljaviti skladno s sklepom, ne šele v petih dneh po uveljavitvi sklepa, saj v bistvu sklepa do takrat ni mogoče izvajati, pa tudi v tem primeru smo problematizirali razmerje med Vlado in ministrom za obrambo, ki mora načeloma sprejemati akte, ki se tičejo Slovenske vojske. Dodatno pa smo še opozorili, da ni pojasnjeno ni obrazloženo kaj naj bi pomenila navezana zagotovila za izvajanje skladno s 1. točko.

Toliko za enkrat. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Sprašujem, če želi besedo predstavnik Generalštaba Slovenske vojske, brigadir Robert Glavaš?

Hvala predsedujoči. Mi za enkrat nimamo.

Hvala lepa.

Sprašujem, če želi besedo predstavnik policije, gospod Tomaž Pečjak?

Hvala, ni potrebe zaenkrat.