Spoštovani! Pričenjam 12. nujno sejo Odbora za obrambo, ki je bila sklicana na podlagi 47., drugega odstavka 48. člena in 230. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije. Pozdravljam vse prisotne člane in članice odbora, še posebej pa gospoda mag. Mateja Tonina, kandidata za ministra za obrambo in vse ostale prisotne!

Obveščam vas, da imam tukaj pooblastilo, tako da bo poslanka Tadeja Šuštar nadomeščala na tej seji poslanca Mateja Tonina, ki je danes tukaj v drugi funkciji.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red, to je Predstavitev mag. Mateja Tonina, kandidata za ministra za obrambo. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predloga za spremembo dnevnega reda je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.

Naj povem še, da bom po dveh urah seje po navodilih služb Državnega zbora sejo prekinil za 10 minut, da se prezračijo prostori zaradi objektivnih okoliščin virusa, ki razsaja po celem svetu. Upam tudi, da ste vsi dobro, da se dobro počutite. Sicer pa predlagam, če se kdo ne počuti prav dobro, da si najde zamenjavo. To velja za vse v tej sobi.

Prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA, TO JE NA PREDSTAVITEV MAG. MATEJA TONINA, KANDIDATA ZA MINISTRA ZA OBRAMBO.

Predsednik Vlade Janez Janša je predsedniku Državnega zbora Igorju Zorčiču 6. marca 2020 na podlagi prvega odstavka 112. člena Ustave in 229. člena Poslovnika Državnega zbora predlagal listo kandidatov za ministre. Predsednik Državnega zbora je odboru poslal predlog predsednika Vlade, da Državni zbor za ministra za obrambo imenuje mag. Mateja Tonina. V skladu s prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora sem tako sklical današnjo sejo, na kateri se nam bo predlagani kandidat predstavil. Po opravljeni predstavitvi bo odbor poslala predsedniku Državnega zbora in predsedniku Vlade mnenje o predstavitvi predlaganega kandidata, kot to pravi 231. člen. Uvodni predstavitvi kandidata bodo sledila vprašanja članic in članov odbora kandidatu. Predlagam, da kandidat odgovori takoj po zastavljenih vprašanjih posameznega člana odbora oziroma da članice in člani odbora najprej postavijo nekaj vprašanj, določen sklop vprašanj, mislim, da bi bilo dovolj tri, in potem zaprosimo kandidata za njegove odgovore in gremo potem na naslednji krog.

Zatorej prosim mag. Mateja Tonina, kandidata za ministra, da se predstavi Odboru za obrambo.

Izvolite mag. Tonin.

Spoštovani predsednik Bevk, hvala lepa! Drage poslanke in poslanci! Priznam, da je rahlo nenavaden občutek sedeti na tej strani. V moji dosedanji poslanski karieri sem petkrat sedel na drugi strani, ko smo zasliševali različne ministre za obrambo, kar tudi govori o tem, da se na teh položajih ministri menjajo očitno kar zelo hitro.

Čutim eno posebno dolžnost kot dolgoletni poslanec, da bom tudi kot minister krepil čim boljše odnose s parlamentom. Tukaj bi se rad na tem mestu še posebej zahvalil predhodnim ali dosedanjemu in predhodnemu predsednikom odbora za obrambo, ki so vsaj pri Odboru za obrambo vedno skrbeli, da je naš odbor redno obiskoval Ministrstvo za obrambo, Slovensko vojsko, Upravo za zaščito in reševanje in na takšen način tudi prispeval k temu, da smo se poslanci na terenu konkretno seznanjali s stvarmi. Tukaj gre zagotovo zahvala sedanjemu predsedniku Bevku, pa nekdanjemu predsedniku Francu Jurši, pa tudi nekdanjemu predsedniku Žanu Mahniču, ki so na tem področju naredili veliko. Če bom izvoljen za ministra za obrambo, potem vam zagotovo lahko zagotavljam, da bodo pri meni ministrska vrata za člane Odbora za obrambo vedno odprta. To ne imejte nobenih skrbi.

Sistem nacionalne varnosti Republike Slovenije ima tri stebre. Eden je varnostni sistem, drugi obrambni sistem in tretji sistem zaščite in reševanja. In kar dva ključna stebra spadata v resor obrambe. Če je sistem zaščite in reševanja dobro delujoč sistem, upam si trditi, da zagotovo eden boljših v Evropi, lahko rečem, da se bom z vsemi ukrepi trudil, da bo tako ostalo tudi v prihodnje, da ga še dodatno nadgradimo in ga naredimo še močnejšega. Na drugi strani pa je obrambni sistem v precej hudih težavah. V času zadnje gospodarske krize se je varčevalo predvsem v Slovenski vojski. Zadnje desetletje je bilo za Slovensko vojsko desetletje stagnacije in nazadovanja. To si moramo priznati. Zato si ne delam popolnoma nobenih utvar, da bom jaz uspel rešiti v dveh letih vse tisto kar moji predhodniki niso bili sposobni rešiti ali pa niso zmogli rešiti v desetih letih. Zavedam se, da na resor prihajam predvsem kot gasilec, gasiti požar in šele ko bo požar pogašen, šele takrat se bom lahko začela resna rekonstrukcija sistema. Največja težava s katero se sooča ta resor so zagotovo negativni kadrovski trendi. V zadnjih letih je bilo narejenih več celovitih analiz stanja obrambnega sistema. Tukaj presenečenj nad tem kako nizko smo padli, praktično ni. V zadnjih letih, žal, v zadnjih letih izgubljamo bataljon vojakov brez vsakršne vojne. Bataljon vojakov v zadnjih letih izgubimo. Zaradi dodatnih nalog, ki pa jih prinaša bodoča migrantska kriza in pa tudi soočanje s koronavirusom, se kadrovske potrebe zgolj povečujejo, žal pa so kadrovski odlivi zaskrbljujoči. Zato bo moja ključna naloga na tem resorju obrniti negativne kadrovske trende. Če teh trendov ne bomo obrnili, potem Slovenske vojske kmalu ne bomo imeli več. Obrambni sistem takoj potrebuje delujoče rešitve, ki bi kadrovske trende izboljšali takoj, ne šele čez nekaj let. Obseg in struktura Slovenske vojske sta opredeljena v resoluciji o splošnem dolgoročnem razvoju in opremljanju Slovenske vojske do leta 2025, ki ga je leta 2010 kot najvišji razvojno usmerjevalni in dolgoročni članski dokument sprejel prav ta Državni zbor. Resolucija kot ciljni skupni obseg določa 10 tisoč pripadnikom. S ciljnim razmerjem med pripadniki stalne sestave in pripadniki prostovoljne pogodbene rezerve, 4 proti 1. srednjeročni obrambni program Republike Slovenije od 2018 do 2023, pa kot cilj določa 7 tisoč 600 pripadnikov stalne sestave in tisoč 500 prostovoljne pogodbene rezerve do konca srednjeročnega obdobja. Tako torej pravi obstoječi strateški dokumenti Ministrstva za obrambo in brez sprenevedanja lahko rečem, da je jasno, da če ne bomo nič kaj bistvenega hitro spremenili, da seveda teh številk ne bomo dosegli. Kot pa je navada pri obrambnih dokumentih, v dokumente zapisujemo marsikaj in marsikatere cilje, ki pa se jih potem niti približno ne držimo niti jih ne uresničujemo in se zaradi tega žal pretirano nihče kaj pretirano ne vznemirja. Še leta 2018 smo pisali o profesionalni sestavi s 7 tisoč 600 pripadniki. Dejansko stanje je daleč od načrtovanega. V Slovenski vojski je po razpoložljivih podatkih februarja letos delovalo 6 tisoč 359 pripadnikov in pripadnic. Po pogodbeni rezervi pa 669 pripadnikov. Od leta 2017, se je profesionalno sestava skrčila za okoli 530 pripadnikov. Takšnega upadanja kadra Slovenska vojska dolgoročno jasno ne more preživeti oziroma, bo slej ko prej ne operativna. Kadrovska podhranjenost ob pomanjkanju ustrezne tehnike in finančnih virov, je tudi eden izmed glavnih razlogov za negativne ocene v poročilu o pripravljenosti vojske. Kako torej popraviti kadrovsko sliko? Če je to moja temeljna naloga, potem seveda pričakujete, da imam tudi nekaj rešitev na tem področju.

Pri svojem delu bom seveda najbolj osredotočen, kako obrniti sedanje negativne kadrovske trende. Pregledali bomo način pridobivanja kadra, ki ga bo zanesljivo potrebno nadgraditi. Pregledali bomo, kako je s plačami v vojski, v primerjavi s sorodnimi poklici. Zagotovili bomo, da bo slovenski vojak za svoje delo tudi primerno plačan. Ni pa vse v plačah. Posvetiti se je potrebno tudi družinam vojakov in jim omogočiti dostopno še prvo stanovanje ali pa rešitev stanovanjskega problema. Ta pristop mora zevati tudi pri dostopnosti do vrtcev, do štipendiranja otrok in tudi na koncu, ob pomoči, ob starosti in onemoglosti.

Takoj nameravam pristopiti tudi k reševanju vojakov po 45. letu. Name osebno, so se v preteklosti obračali številni pripadniki Slovenske vojske, ki so častno služili domovini, potem pa so se, ko so dopolnili 45. let, počutili zavržene in zapostavljene. To se enostavno ne sme dogajat, zato bomo proučili zakonske možnosti, da bi v okviru Ministrstva za obrambo organizirali varnostno službo, ki bo prvenstveno skrbela za varovanje objektov. V njo bomo prestavili vojake po 45. letu, seveda le tiste, ki bodo želeli ostati v obrambnem sistemu. Na ta način bomo delno razbremenili tudi vojake, ki jim varovanje objektov, predvsem jemlje čas, ko bi se lahko usposabljali ali izvajali druge naloge. Zavedam se, da bomo zanesljivo naleteli na številne birokratske ovire, kot ponavadi, nam bodo zatrjevali, da se to ne do, ampak, zagotavljam vam, da bom storil vse, kar je v moji moči, da ta problem tudi razrešim.

In sedaj do najbolj razvnemajoče teme zadnjih tednov, naborništvu. V javnosti se okoli naborništva pojavljajo številne polemike. V koalicijsko pogodbo smo jasno zapisali, da bomo naborniški sistem vpeljali postopoma, zato bomo pričeli s pripravljalnimi ukrepi že v tem mandatu. Naj pa opozorim, da vpeljevanje naborništva ne bo samo po sebi rešilo vse težave, ki jih Slovenska vojska ima. Prav tako vpeljava naborništva ne bo poceni in bo za to potrebno pridobiti dodatna sredstva, ki jih trenutno v obrambnem proračunu ni. Slovenska javnost je glede naborništva razdeljena – polovica ga zelo podpira, druga polovica mu zelo nasprotuje. Postopno uvajanje je zato edina logična poteza koalicije, saj bomo s postopno uvedbo naborniškega sistema, javnosti lahko dokazali, da nikomur, ki to ne bo želel, ne bo potrebno nositi orožja in da služenje domovini ne bo izguba časa in niti ne denarja.

Po izkušnjah drugih evropskih narodov, ki imajo uveden nabor, je stanje med mladimi približno tako: ena tretjina mladih je žal zdravstveno nesposobnih za služenje vojaškega roka, druga tretjina se mu na vse mogoče načine izogiba, vsaj ena tretjina mladih, pa je motiviranih in je tudi pripravljenih služiti vojaški rok. Moj cilj je, da do uvedbe obveznega služenja vojaškega roka, dobimo čim več motiviranih mladih, ki bodo prišli na prostovoljno služenje vojaškega roka. V tem uvodnem delu, je moje temeljno vprašanje, zakaj bi tistim mladim, ki si želijo služiti vojaški rok, to služenje priskutili zaradi tistih, ki si tega služenja ne želijo in preden bo sprejemljivost služenja vojaškega roka širše sprejemljiva, je potrebno jasno dokazat, da bomo naredili ta, to služenje vojaškega roka, privlačno za mlade, predvsem pa, z različnimi ukrepi odpravili občutek, da gre za izgubljen čas, zato bomo poudarjali več namenskost Slovenske vojske.

S služenjem vojaškega roka bodo mladi pridobili veliko veščin, ki jim bodo koristili skozi celo življenje. Pri usposabljanju bomo poleg vojaških veščin večji poudarek dajali na preživetju v naravi, osnovam gasilske veščine, izpopolnjevanje v prvi pomoči, krepitev sposobnosti v logističnih in informacijskih veščinah, skratka vse to, kar bi mladim lahko prišlo zelo, zelo prav v njihovem nadaljnjem življenju. Z ministrstvom, pristojnim za delo bomo poiskali rešitve, da se bo služenje vojaškega roka štelo v pokojninsko dobo in da bo služenje tudi plačano, kar z drugimi besedami pomeni, da bomo z naborniki podpisali pogodbo. Služenje vojaškega roka tako ne bo izguba časa, ampak dragocena izkušnja v življenju vsakega mladega. Če bi se izkazalo, da bi lahko s prenovljenim prostovoljnim služenjem vojaškega roka dobili dovolj kandidatov, potem bi lahko mirneje in časovno nekoliko daljše razmišljali o trenutku uvedbe obveznega služenja vojaškega roka. Seveda pa je potrebno razmišljati širše in prostovoljcem, ki bodo vključeni v rezervne enote z dodatnimi bonitetami, povrniti njihov prispevek v obrambi domovine. Kakšne bi lahko te bonitete bile, bomo ugotovili, ko bomo natančno preučili primere dobrih praks iz tujine. Naj pa že takoj poudarim, da bi zaključeno služenje vojaškega roka na nek način moralo imeti tudi prednost pri iskanju službe v državni oziroma javni upravi. Naj poudarim, to se mi zdi zelo pomembno, da reaktivacija naborniškega sistema nikakor ne cilja na ukinitev aktivne sestave, njihovega obsega oziroma spremembo njihovih nalog. Sodelovanje v mednarodnih operacijah in misijah bo še vedno v izključni domeni aktivnega poklicnega dela vojske, kamor se bo še naprej usmerjala tudi večina obrambnih investicij. Vloga nabornikov bo v okrepitvi obrambnega sistema na nacionalnem ozemlju. Tudi drug podsistem nacionalne varnosti in drugi podsistemi večkrat računajo na pomoč Slovenske vojske, kot na primer pri naravnih nesrečah, in prav tu lahko primerno nagrajevanje in organizirani rezervni sistem razbremeni poklicni del in pomaga zagotoviti tisto stopnjo celovite varnosti, ki jo državljani od nas tudi pričakujejo. Seveda pa naborništvo oziroma prostovoljno služenje ne bo imelo hipnih in takojšnjih učinkov na obrambni sistem. Ker pa je kadrovska situacija zaskrbljujoča, potrebujemo rešitve, ki bodo dale rezultate že jutri. V letu 2015, ko smo bili priča migrantskemu valu, je v izredno kratkem času naše meje prečkalo več kot pol milijona migrantov. Pokazalo se je, da smo v teh razmerah, da smo se v teh razmerah lahko zanesli skoraj izključno le na lastne zmogljivosti. Prav tako se je pokazalo, da policija, ki je zadolžena za varovanje naše meje, bremena ni mogla dolgo nositi sama. Zelo hitro je bila na pomoč vpoklicana vojska. Vojaške ter policijske sile so skupaj le stežka s skrajno požrtvovalnostjo posameznikov uspeli obvladati migrantski val in ga kanalizirati proti zahodu. Ob tej krizi se je jasno pokazalo, kako pomembno je, da se zanašamo na lastne sile, in kako nevarno je lahko kadrovska podhranjenost vojske in seveda policije. Tako bo okrepljena prisotnost Slovenske vojske potrebna nemudoma ob novi migrantski krizi. Če na meji ne bomo imeli zadostnega števila policistov in vojakov, potem ne moremo pričakovati, da bomo lahko učinkovito zaščitili našo južno mejo. Zato razmišljamo o možnosti poziva prostovoljcem, naj se pridružijo Slovenski vojski. Gre za poziv vsem prebivalcem Republike Slovenije, ki so stari do 65 let, so v primerni psihofizični kondiciji in so bili v preteklosti na nek način vojaško usposobljeni. To pomeni, da so služili vojaški rok ali pa opravili temeljno vojaško usposabljanje. Prostovoljci bi se začasno vključili v vrste pogodbene rezerve. Z vsakim prostovoljcem bi podpisali pogodbo in jim zagotovili plačilo, seveda če bi pred tem ustrezno opravili tudi varnostno preverjanje. Lahko bi se vključili za določen čas, lahko bi izvajali naloge en teden na mesec ali v skrajnem primeru čez vikend, odvisno od razmer oziroma potreb. Določil bi se minimum dodatnega usposabljanja. S pomočjo državljanov, ki bi se odzvali na prostovoljni vpoklic bi Slovenska vojska opravljala nezahtevne naloge, ki pa morajo biti opravljene. Poudarjam, trenutno je to le ideja, ki pa bi ob hudi kadrovski stiski lahko bila hitra in začasne rešitev težav. Seveda bi za to morali poiskati tudi ustrezno zakonsko podlago. Zakaj tako razmišljam? Če se v nekih vardah združuje več sto pripadnikov in so ti pripadniki pripravljani patruljirati po južni slovenski meji, potem ne vidim razloga zakaj te posameznike ne bi vključili ob primerni usposobljenosti, ob varnostnem preverjanju v uradne strukture Slovenske vojske. In zato govorim o prostovoljnem vpoklicu tistih, ki so bili v preteklosti na različne načine usposobljeni, da lahko pomagajo Slovenski vojski, kot sem dejal, pri manj zahtevnih nalogah.

Glede obrambnega proračuna je potrebno reči še nekaj besed. Lahko imamo blede obrambnega proračuna veliko različnih misli, razmišljanj, stališč, ampak eno je potrebno zelo jasno povedati in iz teh temeljev moramo vsi skupaj izhajati. Prvič, v začetku 90. let smo se, sicer z majhno večino, ampak odločili za lastno vojsko. In danes to lastno vojsko imamo. In drugič, leta 2013 smo na referendumu, 2003 se opravičujem, smo na referendumu za Nato zelo jasno poudarili, da si želimo članstva v Natu. In če upoštevamo ti dve okoliščini, ta dva postulata, potem je marsikaj lažje pri teh razmišljanjih o prihodnjem obrambnem proračunu. Grožnje naše varnosti so neposredne in nedvoumne. Suverenosti naše države brez kredibilnih obrambnih sil si ne znam predstavljati. Nihče nam ne more pomagati, če bremena za svojo lastno obrambo ne bomo pripravljeni v prvi vrsti nositi tudi sami. Višina obrambnih izdatkov in ustrezno vlaganje v obrambo je ključno za vzdrževanje in krepitev nacionalne varnosti v katero se je v zadnjem desetletju vlagalo odločno premalo. Varnostno okolje, ki obdaja Republiko Slovenijo se je v zadnjem desetletju bistveno poslabšalo. Zavedamo se, da smo z nekaterimi investicijami odlašali odločno predolgo. Ne samo zaradi negativnih kadrovskih trendov, ampak tudi zaradi nadgradnje tehnike in infrastrukture moramo dvigniti obrambni proračun. Aktualna vlada je pred časom sama dala politično zavezo severno atlantskemu zavezništvu. Konkretno je primer v odhajanju, gospod Šarec, pisal pismo generalnemu sekretarju Nata decembra 2018, da bomo do leta 2024 namenili 1,5% BDP za obrambo. Po današnjih projekcijah in trendih smo daleč od tega cilja, ki ga je obljubil premier Šarec. Zato ni čudno, da je nedavno sam minister za obrambo Erjavec rekel, da je Slovenija nekredibilna v zavezništvu. Zaradi nacionalne varnosti, ne zaradi Nata, bo potrebno sprejeti nov srednjeročni načrt financiranja obrambnega resorja. Usmerjevalne dokumente Ministrstva za obrambo bo potrebno do konca leta osvežiti na obstoječe stanje in jim začrtati realistično pot. Preverili bomo status nabav vojaške opreme glede na že sprejete dokumente srednjeročnega obrambnega programa 2018-2023. Preko zahtev Slovenske vojske bomo ugotovili dejanske potrebe po opremi, vozilih, plovilih in zalogah streliv. Začrtali bomo prioritete, ki jih lahko realno izvedemo v dveh letih. Oblikovanje srednje bataljonske bojne skupine in z njo povezanih pripravljalnih aktivnosti bo eden od mojih ciljev tega mandata. Ta bojna skupina bo temelj manevrskega dela Slovenske vojske in brez tega temelja enostavno ne moremo govoriti o kredibilnih obrambnih silah. Zavedam se, da je to zimzelena tema vseh ministrov za obrambo, ampak na tej točki bo potreben korak naprej, če Slovensko vojsko želimo obdržati. V procesu nabave bomo zagotavljali transparentnost in uveljavljali ničelno toleranco do korupcije. Komunikacija med direktoratom za logistiko in Slovensko vojsko mora biti na visokem nivoju, predvsem ko gre za temeljne in najdražje sisteme. Omenjena komunikacija je ključnega pomena za transparentnost, zato vam zagotavljam, da bom z vsemi sredstvi, ki so mi na voljo, to transparentnost tudi zagotovil. Preverili bomo tudi možnost, da se sredstva za nakup opreme iščejo tudi izven integralnih sredstev proračuna, predvsem za nakup tiste opreme ali zmogljivosti, ki se lahko uporabljajo večnamensko, se pravi, tudi za namene zaščite in reševanja. Morda lahko določen del opreme dobimo pod posebnimi pogoji vlada vladi ali pa v obliki donacij. Obrambno-varnostni sistem je del zavarovalne police naše države in kolektivna varnost v okviru zavezništva Nato je še vedno najboljša in najcenejša zavarovalna polica, ki jo ta država ima. Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije je sprejeta lansko leto, pravi, da varnostno okolje na obrobju evroatlantskega prostora postaja vse bolj nepredvidljiva. Evropsko varnostno okolje zaznamuje vse bolj agresivna drža Rusije, nestabilnost na bližjem vzhodu in vzpon Kitajske. Priča smo oslabljenju mednarodnih pravil, soočamo se s hibridnimi grožnjami, s kibernetskimi napadi, terorizem je postal naš dnevni spremljevalec. Umetna inteligenca, najsodobnejši oborožitveni sitem, intenzivno delovanje v elektromagnetnem polju, kibernetski prostor, vesolje, kot novo področje vojskovanja, itn. Skratka, vojaška tehnika in tehnologija postaja vedno bolj tehnološko sofisticirana, razlika med vojaško in civilno-tehnologijo pa vedno bolj zabrisana. In kaj to pomeni za Republiko Slovenijo? V primeru globalne krize ali vojaškega spopada v Evropi je velika verjetnost, da bodo direktne grožnje Slovenije v vojaškem konfliktu predstavljali udari iz daljave, diverzantsko in teroristično delovanje, napadi na ključno infrastrukturo, kibernetsko delovanje, psihološko propagandno delovanje, poizkusi rušenja ustavne ureditve. Vse to in še mnogi drugi izzivi predstavljajo skupno skrb in izziv tako za nato kot tudi Evropsko unijo. Posledice tega je tudi krepitev in razvoj vojaških zmogljivosti Evropske unije ter oblikovanje novih pobud, okrepljene skupne varnostne in obrambne politike Evropske unije. Razvoj in krepitev sodelovanja na področju varnosti in obrambne v okviru EU, ni namenjeno podvajanju aktivnosti z Natom, ampak krepitev evropskega stebra znotraj njega.

Slovenija bo tudi pod mojim vodenjem ministrstva za obrambo ostala zavezana mednarodnim operacijam, saj so te tesno povezane z varnostjo in stabilnostjo tako bližnje regije kot tudi širšega mednarodnega okolja. Prav tako so neposredno dokaz, da se zavedamo naših odgovornosti pri širših naporih mednarodne skupnosti za mir in stabilnost v svetu. Zagotovo nam zaradi naših rezultatov na tem področju ni potrebno zardevati. Naši vojaki kjerkoli po svetu so, svoje delo opravljajo dobro in to nam priznavajo tudi zavezniki. Prioriteta naših operativnih prizadevanj bo še vedno ostal Zahodni Balkan, bo pa naše udejstvovanje na misijah odvisno predvsem od varnostnih razmer doma in od kadrovskih razmer v vojski.

Glede na to, da sem bil predsednik, ozirom sem še, predsednik Komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb je prav, da kakšno besedo tudi rečem o Obveščevalno-varnostni službi Ministrstva za obrambo, od katere pričakujem, da bo izvajala zakonsko določene naloge, in da bo delovala zakonito. V Obveščevalno-varnostni služba je v zadnjem času prišlo do aktivnosti, ki so bile milo rečeno, z vidika zakonitosti vprašljive. Prav tako se sprašujem o kvaliteti obveščevalne podpore, če pa vemo, da je bila odločitev odhodov vojakov iz Iraka verjetno sprejeta na osnovi napačnih zaključkov ali celo zavajajočih in netočnih informacij. Z ustreznimi organizacijskimi ukrepi bom zagotovil, da bo Obveščevalno-varnostna služba Ministrstva za obrambo učinkovit servis obrambnemu sistemu. Ne želim, da ta služba tekmuje s SOVO, želim pa, da se tesneje poveže s Slovensko vojsko in da do Slovenske vojske nima podcenjujočega odnosa.

Glede logistike je potrebno reči nekaj besed, zlasti, ker to zanima številne župane in lokalne skupnosti, ker ima Ministrstvo za obrambo tudi nekaj nepremičnin, ki se tako ali drugače dotikajo različnih občin. Nepremično premoženje, ki je v upravljanju ministrstva, bomo pregledali v smislu uporabnosti in perspektivnosti za obrambo. Odsvojitev premoženja bo odplačna, odsvojitev premoženja bo odplačna, dopuščam pa možnost prenosov na občine preko Zakona o skladnem regionalnem razvoju. Dopuščam tudi možnost prenosa premoženja preko Zakona o stvarnem premoženju, kar se tiče občinskih cest. Tako pridobljena sredstva se bodo vlagala v nepremičnine, v upravljanju ministrstva, v vojašnice, v poligone, v skladišča in za potrebe Uprave za zaščito in reševanje. Na področju logistične infrastrukture bomo težili k zmanjševanju števila skladišč materialnih sredstev in k izgradnji centralnega logističnega centra. Skladišča streliv in minsko eksplozivnih sredstev bomo posodabljali v skladu s standardi, predvsem na področju na področju zagotavljanja mikroklime, nadzora in varovanja, kar je ključno za tovrstna skladišča.

Če je bil ta del namenjen predvsem obrambnemu sistemu, je prav, da nekaj besed namenim tudi drugemu pomembnemu stebru ministrstva, to je zaščiti in reševanju, ki je, kot sem dejal, izjemno dobro delujoč sistem in naredimo vsi skupaj, da bo tak sistem v prihodnosti tudi obstal. Sistem zaščite in reševanja je bil sicer v preteklosti večkrat potisnjen v ozadje, a zagotavljam vam, da mu bom dal primerno pomembnost in težo. Kot sem dejal, trenutno sistem deluje dobro. Uprava za zaščito in reševanje ustrezno usmerja sistem, so pa seveda vedno možnosti za izboljšave.

Slovenski sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, je v marsičem unikum. Gre za izjemno učinkovito povezavo med prostovoljnimi in profesionalnimi enotami, kar nam marsikdo zavida in kar dela ta sistem še posebej učinkovit. Ob tem, kot tudi sam zaprisežen gasilec ne moremo mimo, ne da bi omenil slovenske gasilce, ki so za vse nas ideal požrtvovalnosti in tudi pomoči drugim. Uprava za zaščito in reševanje Republike Slovenije usmerja sistem, ki je kompleksen. Res je, da se marsikdaj omenja le gasilce, vendar imajo v tem sistemu enako pomembno vlogo še drugi. Naj omenim gorske reševalce, pa jamarske reševalce, potapljače, kinologe, Rdeči križ in številne druge. V javnih reševalnih službah tako deluje skupaj okoli 34 tisoč oseb.

Eden izmed ciljev mojega mandata bo vzpostavitev sistema za množično alarmiranje. Govorim o vzpostavitvi digitalnega sistema. O čem govorim? Želimo vzpostaviti celovit sistem obveščanja in alarmiranja preko mobilnih telefonov in drugih komunikacijskih naprav. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, bo vzpostavila platformo, operaterji mobilne telefonije pa bodo vzpostavili komunikacijske kanale za obveščanje prek mobilnih telefonov. Omogočeno bo tudi obveščanje prek tekstovnih sporočil, poslanih na radio, televizijo, prek različnih elektronskih panelov, na primer, v železniškem in avtobusnem prometu. Sistem bo vključeval tudi storitev obveščanja in alarmiranja prek namenske aplikacije za pametne telefone.

Torej, želim si, da gre Slovenija tudi po poti drugih digitaliziranih dežel, da ne bomo odvisni samo od sirene, če poenostavljam, ampak tudi od SMS obvestil. Skratka, da bomo alarmirani tudi preko svojih pametnih naprav, kar bo alarmiranje postavilo v še boljšo luč oziroma ga naredilo še bolj učinkovitega.

Glede regijskih centrov za obveščanje – naj vas pomirim, da jih ne nameravam združevat, jih pa nameravat povezovat. O čem govorim? Ključno je namreč, da klici na 112 ostajajo mogoči tudi ob velikem številu kličočih. V takem primeru en center ne zmore pritiska, zato je tehnično potrebno pripraviti sistem povezljivosti, povezovanja vseh centrov za obveščanje bo omogočena z vzpostavitvijo nove platforme za sprejem klicev na številki 112 z uporabo /nerazumljivo/ protokola. Torej, ne da bi fizično centre združevali, ampak da bi naredili tehnični sistem, da se ti centri lahko medsebojno povezujejo in drug drugemu pomagajo, ko je en center pretirano obremenjen. O tovrstnem povezovanju govorim.

Naj povem, da podpiram željo številnih organizacij za izgradnjo centra za spremljanje, pripravljenost in odziva na nesreče. Ideja po izgradnji skupnega centra za spremljanje, pripravljenost in odziv na nesreče se je pojavila po opozorilih ključnih krovnih organizacij s področja zaščite in reševanja, Gasilske zveze Slovenije, Združenja slovenskih poklicnim gasilcev, Gorske reševalne službe, Jamarske reševalne službe, Rdečega križa ter drugih združenj iz zvez s področja zaščite in reševanja na državni ravni. Povedali so, da jim primanjkuje prostorov za opravljanje njihove dejavnosti.

Usmeritev o vzpostavitvi takšnega centra je navedena tudi v nacionalnem načrtu varstva pred naravnimi nesrečami v letih 2016-2022, in sicer poglavje 6.3.1, ki pravi naslednje, citiram: »Da bomo spodbujali dolgoročno združevanje in razvoj prostorskih, tehničnih, logističnih in drugih zmogljivosti gasilcev, nujne medicinske pomoči, civilne zaščite, Rdečega križa in drugih reševalnih služb na skupnih lokacijah oziroma v skupnih objektih zaradi povečanja racionalnosti, učinkovitosti, pa tudi hitrejšega odzivanja ob različnih nesrečah.

Morda komu ne bo všeč, ampak nameravam reorganizirati Inšpektorat za varstvo pred naravnimi nesrečami. Pomembno vlogo v sistemu varstva pred naravnimi nesrečami ima prav ta inšpektorat. Iz dosedanjih 13 izpostav bi prešli na 4 izpostave po kriteriju enakomerne porazdelitve po Sloveniji, kar je najpomembnejše, bomo z oblikovanjem novih izpostav zagotovili enakomernejšo razporeditev zavezancev med inšpektorjem. Hkrati bomo zmanjšali število vodij, kar bo povečalo število inšpekcijskih nadzorov, zmanjšali bomo birokratske postopke in omogočili učinkovitejšo koordinacijo.

Zaključil pa bi rad z nekaj besedami tudi o vsem grozečem koronavirusu. Sistem zaščite in reševanja je že sedaj zelo aktiven in bo tudi v prihodnosti. Izvedene so bile številne aktivnosti sistema, naj opozorim, da se sistem civilne zaščite aktivira šele ob aktivaciji državnega načrta zaščite in reševanja ob pojavi epidemije. To zaenkrat še ni bilo sproženo, sproži pa se to na predlog ministra za zdravje, to povem zato, ker bo morda kdo vprašal, zakaj civilna zaščita še ni bolj angažirana v teh zadevah.

Ne glede na trenutne razmere, pa če bom izvoljen, bom od tega sistema takoj zahteval naslednje. Da aktivneje pomaga zdravstvu pri vzpostavitvi in organizaciji vstopnih točk, zagotavljanju zaščitnih sredstev in drugih nalog. Vstopne točke so ključne, da preprečimo nadaljnje okužbe v slovenskem zdravstvenem sistemu, kjer je zadeva trenutno najbolj rizična. Tudi več je potrebno narediti pri dobavljanju zaščitnih sredstev. Vsi, ki bodo tako ali drugače rokovali s tem, morajo biti ustrezno zaščiteni.

Zahteval bom, da se takoj izdela natančen načrt postavitve mobilne bolnišnice na zahtevo zdravstva in po odločitvi zdravstva določi točno lokacijo postavitve te mobilne bolnišnice. Potrebujemo prostor nogometnega igrišča in lahko zagotovimo kapaciteto za oskrbo 120 bolnikov. Ta stvar bo nujna, če bi se koronavirus eksponentno še naprej širil, ker po do sedaj razpoložljivih podatkov, imamo na različnih lokacijah približno 350 postelj oziroma kapaciteto za 350 ljudi. In če bi koronavirus prebil neko mejo, kjer sistem lahko še obvlada razmere, potem bo postavitev te mobilne bolnišnice nujna. In seveda, stvari morajo biti že danes pripravljene, da se to lahko zgodi.

Zahteval bom tudi, da se pripravi načrt oskrbe ranljivih skupin prebivalcev, ki bi lahko bili v izolaciji ali oboleli na domu. To nalogo bo seveda potrebno izvesti v sodelovanju s CSD in občinami. O čem govorim? Če bi bile razmere še bolj kritične, kar pomeni, da bi bilo potrebno postavljat v izolacijo celotne kraje ali pa širša območja, potem bo zelo pomembno tudi, kako se bo zagotavljala oskrba teh območij, ki bodo v karanteni. In tukaj bo imel obrambni resor oziroma sistem zaščite in reševanja zelo pomembno nalogo in vlogo. Zahteval bom, da se izdela natančno navodilo, kako se bodo vključevale ekipe prve pomoči kot pomoč zdravstvenim delavcem na vstopnih točkah, kontrolnih točkah na meji ali pri oskrbi ranljivih skupin prebivalcev. Če ne bomo uspeli zajeziti širitev koronavirusa, potem bomo morali uporabiti vse kapacitete, ki so nam na razpolago. Iz Italije prihajajo nekatera zelo tragična pisma, opisi situacije, kako zdravniško osebje tam pregoreva, kako tudi samo zboleva in kako enostavno jim manj kapacitet. In zato ob vseh ukrepih, ki jih predvidevamo, tudi od tega, da se bo v prihodnosti začela vršiti kontrola na mejah v smislu merjenja temperature, pregledov in tako naprej, tega zagotovo ne bodo počeli policisti, ampak bodo to počeli zdravstveni delavci. Skratka, za vse manj zahtevne stvari, kjer lahko zagotovimo recimo ljudi ali pa skupine, ekipe prve pomoči, ki bi lahko razbremenilo zdravstveno osebje, bo to zagotovo dobrodošlo. Zahteval bom tudi, da se pripravi podrobnejši pregled za izvajanje posebnega prevoza bolnikov in da se pripravi vse potrebno za zagotavljanje opreme s področja začasne namestitve, če bo le ta v katerikoli fazi tudi potrebna. Pripraviti je potrebno vse za pomoč policiji in redarskim službam pri zaporih in morebitni karanteni in pripraviti je potrebno, vse potrebno za pomoč pri dezinfekciji, dezinsekciji in deratizaciji. Predvidevam tudi, da bo aktiviran načrt državnega načrta zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljivih bolezni, zato bom od sistema zahteval, da se takoj začne s pripravami na operativno urejanje pomoči drugih držav in mednarodnih organizacij v silah in sredstvih.

Spoštovane poslanke in poslanci, kot ste lahko slišali, je izzivov na področju obrambe celo morje. Kot sem dejal, na resor predvsem prihajam kot gasilec. Gasit težave, ki so se nakopičile v vseh teh letih. Ne delam si utvar, da bom spreminjal svet, zelo bom pa zadovoljen, če bom lahko zaustavil te negativne trende, s katerimi se sooča sedaj obrambni resor. In pri gašenju požarov bojo moje prioritete naslednje: prvič, učinkovit in odločen odziv na epidemijo koronavirusa; drugič, zaustavitev negativnih kadrovskih trendov; in tretjič, dvig obrambnega proračuna. Brez ljudi ni obrambnega sistema, čudežev pa tudi ni mogoče delati brez ustreznih sredstev. Tako da si želim, da bom tudi v prihodnosti imel politično podporo Odbora za obrambo. Vesel sem, da so bile razmere v tem odboru marsikdaj drugačne kot na številnih drugih odborih v parlamentu, kjer smo poslanci večkrat iskali skupne točke in možnosti. In želim si, da me boste v luči morebitnega ministra tudi videli kot nekdanjega kolega in poslanca.

Hvala lepa, ker ste me poslušali.

Zahvaljujem se mag. Mateju Toninu za predstavitev.

In preden dam besedo članicam in članom odbora, da kandidatu postavijo vprašanja, bom za magnetogram prebral 2 pooblastili, in sicer poslanka Nataša Sukič danes na seji nadomešča poslanca dr. Mateja T. Vatovca in poslanec Dušan Šiško na današnji seji nadomešča poslanca Janija Ivanušo. Imam devet prijavljenih. Prvi trije, ki smo se prijavili, pa smo Samo Bevk, Jerca Korče in Robert Pavšič. Po teh treh uvodnih spraševalcih bom dal besedo kandidatu za ministra, da odgovori na zastavljena vprašanja.

Dovolite, da začnem. Današnji pogovor s kandidatom za obrambnega ministra mag. Matejem Toninom opravljamo v nekih posebnih okoliščinah, ki so globalne in s tem tudi za našo državo zelo zahtevne. V tem trenutku je zato najbolj pomembno, da se vsi zavedamo, da je naša skupna dolžnost in prioriteta, da poskrbimo za varen prehod v obdobje, ko naša glavna skrb ne bo več možnost pandemije, ampak vprašanje kako sanirati posledice in aktivirati razvojne priložnosti. Strateško pomembno je, da kljub menjavi oblasti zagotovimo nemoteno delo vseh ključnih služb v državi, da zaupamo stroki in znanosti ter da državljanke in državljane vodimo kot odgovorna politika, ki razume kdaj je čas za ideološke razprave, kdaj pa je čas, da preprosto stopimo skupaj.

Seveda bomo danes Socialni demokrati odpirali zahtevna vprašanja, ne samo danes, ampak ves teden. Naša prva skrb je organiziran in miren prehod čez viharno virusno obdobje. Znamo in zmoremo.

Sedaj pa k resorju in najprej k mojim vprašanjem. Spoštovani kandidat za ministra za obrambo mag. Tonin, veste, da je vodenje obrambnega sistema zelo odgovorno in zahtevno, še posebej v obdobju, ko se na eni strani srečujemo s kadrovsko podhranjenostjo vojaškega sistema in izzivi današnjega časa, kot so naraščanje konfliktnih žarišč v svetu, hibridne grožnje nove vrste bojevanj, migracije in še bi lahko našteval. Verjamem, da se tega dobro zavedate in da ste se za današnji dan, kot smo slišali v vašem tričetrturnem uvodu, tudi dobro pripravili. Ne glede na povedano, lotili ste se tudi že tem, ki jih bom sedaj vprašal, pa kljub temu.

Mislim, da je kadrovska podhranjenost Slovenske vojske v zadnjem petnajstletnem obdobju zelo velik problem. Ob vstopu v zavezništvo, 2003 je bil referendum, 2004 smo potem formalno vstopili, smo imeli smele načrte, a se zaradi krize po sicer obdobju debelih krav načrti niso uresničili. Nekaj zaradi pomanjkanja zanimanja mladih za vojaški poklic, nekaj pa tudi zaradi nekaterih afer, ki je marsikaterega mladega odvrnilo od vojaškega poklica. Tudi sam sem trenutno recimo zelo skeptičen, ko si vojska sama skupaj z vrhovnem poveljnikom iz leta v leto daje negativno oceno. Verjamem, da so to neki vprašalniki, ampak če ti v nekem podjetju, da rečem v narekovajih, govoriš, da je slabo, da nesposobno, da ne izvaja nalog kako boš potem mlade ljudi prepričal, da v tako podjetje vstopijo. Se pravi, da je treba spremeniti filozofijo. Zato bi vas vprašal kako boste uveljavili vojaški poklic kot konkurenčni poklic med mladimi na trgu delovne sile in s tem spodbudili pridobivanje novih pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske. Zanimiva se mi zdi ta vaša ideja, da bi za pripadnike Slovenske vojske po 45. letu starosti ustanovili varnostno službo. Sam ste povedali tudi, da se bojite polen in preprek, ki bi jih na tej poti lahko srečeval. Tudi sam mislim, da bi lahko bila ena taka prepreka. Kaj pa druga podjetja, ki delujejo na področju varnostnih služb v državi? Ali bi bila to neka nelojalna konkurenca, ki bi jo odplačevala država, če bi stopila pri varovanju tudi izven sektorja Slovenske vojske. To je eno vprašanje.

Glede zelo, bi rekel, aktualne problematike, o kateri smo razpravljali na seji Državnega zbora na začetku marca, to je glede novele zakona o vojaški dolžnosti. Vaša poslanska skupina je glasovala proti. Mislim, da ste se vi pri glasovanju vzdržal. Zanima me kako boste skupaj z vašimi koalicijskimi partnerji našli to rešitev. Nekaj ste o tej rešitvi že povedali na sami predstavitvi. Ali so te rešitve že usklajene tudi s koalicijskimi partnerji? Ali je to zaenkrat vaša ideja? In ali menite, da je možno to realizirati v naslednjih dveh letih in pol kolikor traja še ta mandat? Celo govori se o možnem referendumu, če bi bil zakon izglasovan, pa seveda ta zakon prej v Državnem zboru ni dobil podpore.

Mogoče ti dve ključni vprašanji, čeprav med prioritete niste postavili naborništva. Postavili ste na koncu samo tri prioritete. Bi pa nekaj še vprašal oziroma bolj opozoril kot vprašal. Obrambni sistem je zelo širok od Slovenske vojske, zaščite in reševanja, Civilne zaščite itd. Ampak znotraj Ministrstva za obrambo in Slovenske vojske imate tudi Vojaški muzej Slovenske vojske. Ne pozabiti na to pomembno inštitucijo. Drugod po svetu so vojaški muzeji znotraj armad zelo visoko rangirani in tudi kadrovsko zelo močni. Tukaj bi apeliral na nadaljnje sodelovanje s parkom vojaške zgodovine, ki uspešno dela na področju in na promociji vojaške in s tem tudi slovenske zgodovine. Potem imate znotraj Slovenske vojske orkester Slovenske vojske, ki je zelo pomemben institut. Slovenska vojska in pa Ministrstvo za obrambo zelo uspešno že vrsto let sodeluje s Fundacijo Poti miru v Posočju, ki neguje tradicijo prve svetovne vojne. Moram reči, da se je Ministrstvo za obrambo zelo angažiralo skupaj z Ministrstvom za kulturo tako da je Pot miru v Posočju tudi na poskusnem seznamu svetovne dediščine pri UNESCU. To so sicer postranska vprašanja, ampak verjamem, da bo veselje delati tudi na tem področju.

Sam sem končal. Naslednja na vrsti pa je poslanka Jerca Korče, ki bo zastavila naslednji sklop vprašanj. Izvolite, kolegica Korče.

Lep pozdrav vsem skupaj, kolegicam in kolegom. Hvala, predsednik, za besedo. Izjemno me veseli, kolega, zaenkrat še poslanec, da si sedimo sedaj v nekih drugačnih vlogah, da prehajate v izvršno vejo oblasti in verjamem, da vse te izkušnje, ki ste si jih pridobili kot poslanec boste znali zelo dobro izkoristiti. Verjamem, da bo ta argument dveh let umanjkal pri vas, zato ker ste zelo dobro pripravljeni, da prvi dan, ko boste stopili na ministrstvo boste zagrabili za delo, ker niste nov. Podali ste kar nekaj v vseh teh letih pripomb na to kako bi moral delovati obrambno varnostni sistem, tako da verjamem, da so te rešitve tako v vaši glavi kot tudi v nekih operativnih dokumentih že vsaj na neki stopnji idejne zasnove in da bo zadeva potekala zelo hitro in gladko. V to sploh ne dvomim.

Zelo me veseli, da ste v svoji predstavitvi nekako zaobjeli vse te vidike, ki sem jih tudi sama predvidevala, da pašejo v ta vaš resor, ker je koalicijska pogodba, katero ste podpisali, izjemno suhoparna. To verjamem, da boste tudi sami priznali. Žalosti me, ko sem jo brala, da notri niti z eno besedo, ampak res niti z eno besedo, ni omenjenega tega pomembnega stebra, ki ste ga danes hvala bogu bolj podrobno tudi vi razdelali in to so gasilci in Civilna zaščita. Beseda NATO je pa omenjena dvakrat, pa kot rečeno je za Slovenijo in za naše državljane izjemnega pomena ravno ta steber civilne zaščite in to prihaja tudi v tem trenutku še bolj v ospredje. Zdaj, ko je glih aktualna zadeva, najbrž smo vsi v telefonih že videli, smo zaprli mejo z Italijo, se je predsednik Vlade Marjan Šarec odločil za to potezo, ki je v tem trenutku najbrž pravilna, verjamem, da je tudi vi ocenjujete tako.

Zdaj Vlada Marjana Šarca je že v samem začetku dala veliko poudarka na obrambno varnostni sistem. Tudi sam predsednik vlade je večkrat to izpostavil tako v predvolilni kampanji, kot tudi čez celoten svoj mandat. Zavedali smo se, da je obrambni resor v nekem nezavidljivem položaju, da je kot tudi sami ugotavljate problemov več. Kot rešitev pa vendar smo, sama ocenjujem, da postavili neke dovolj dobre temelje, da se krivulja obrača navzgor, in sicer, da je bila izvedena prenova strateških dokumentov na področju nacionalne varnosti in obrambe, da je bila sprejeta resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije, da je bila sprejeta bela knjiga, ki predstavlja nek strateški usmerjevalni dokument in najpomembnejše, da so se povečala finančna sredstva in pa druga zadeva, ki ste jo tudi vi izpostavili kot perečo, da se je aktivno pristopilo k reševanju pomanjkanja kadrov, pri čemer je bila ustanovljena delovana skupina, ki je pripravila nabor nekih konkretnih ukrepov. Skratka, bili so postavljeni temelji za nadgraditev, za izboljšanje obrambnega sistema, seveda je polje za izboljšave še dovolj prosto in upam, da boste vi to uspešno delali in te temelje nadaljevali.

Glede na te vaše dolgoletne izkušnje in poznavanje področja, upam, da se bodo tudi rezultati videli dovolj hitro, da bomo lahko čez dve leti resnično govorili o kadrovski popolnjenosti, o boljšem položaju slovenskih vojakov, ker brez kadra nobena oprema nič ne pomaga.

Zdaj, mogoče sem pogrešala v vaši predstavitvi enega izmed segmentov, ki ga večkrat poudarim, pa je po vsej verjetnosti bil preveč zanemarjen in to je ugled Slovenske vojske. Tukaj na tem mestu vam dajem mojo osebno besedo, da se bom kot opozicijska poslanka v nasprotju s prakso opozicije, ki smo jo imeli v času naše koalicije trudila, da ne rušimo ugleda Slovenske vojske, ker vsak od poslancev je obraz, je tisti promotor, ki daje Slovenski vojski čast in ugled in brez tega nam noben finančni vir, nobena reklama, noben letak, še manj pa kakšen transparent ob cesti ne bo pomagal, dokler ne bo tudi politika ne glede na barvo storila vse, da se ta ugled izboljša. Tako, da bomo kritični, ne bomo pa rušili nekih temeljev naše države. In ta ugled Slovenske vojske je bil v preteklosti po vsej verjetnosti porušen tudi zaradi nekih sumov korupcije pri nabavah oziroma bom lepše rekla, zaradi nekih sumov nesmotrne porabe javnih sredstev in na tem segmentu nabav bomo v LMŠ tudi v prihodnje, v času, če boste spoštovani kandidat postali minister, še posebej pozorni, ker nam izkušnja ravno desnih vlad iz preteklosti nakazujejo, da obstaja velika stopnja tveganja, da ponovno pride do takih in drugačnih zagat na tem segmentu.

Pa gremo na vprašanje, jaz upam, da mi ne zamerite, če bom pri posameznem sklopu, mogoče bom malo daljša in povedala tudi kakšno svoje mnenje. Zdaj, kar se tiče naborništva imate v koalicijski pogodbi zapisan stavek: »postopno uvajanje naborniškega sistema in 6 mesečnega vojaškega roka«. V vaši predstavitvi ste nakazali neko, če sem vas pravilno razumela, pa me boste popravili, drugačno obliko nekega prostovoljnega, da se bo bolj posvečalo v smeri te krepitve prostovoljstva. Sama menim, da je to mogoče nek tak odmik od ideje naborništva, ki je bila predstavljena tudi v medijih, ker imajo za to gasilce, civilno zaščito, nenazadnje tabornike in skavte, da mlade ljudi vključujemo bolj v te strukture, kjer se učijo takih, bom rekla prve pomoči, preživetja v naravi, vsekakor pa ocenjujem, da to ni naloga Slovenske vojske kot take. Zdaj na zadnji seji, ko smo obravnavali Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vojaški dolžnosti, katere predlagatelj je bil SDS je tako kot je kolega Bevk povedal, vaša poslanska skupina tega predloga ni podprla. Zdaj zanima me kakšni so bili vaši razlogi, da tega zakona niste podprli in če ste to zapisali trudi v koalicijsko pogodbo in da je ta zaveza podpisana s strani partneric novo nastajajoče vlade me zanima zdaj ta neka kontradiktornost in v izogib argumentu, da se vam je zdel predlog mogoče nedodelan, ne primeren je kolega Horvat večkrat tudi v našem mandatu povedal, da to ni noben problem, ker se lahko skozi proceduro primerno zamandmira in predlog popravi in pride do neke končne verzije, ki je potem ustrezna. V nadalje me zanima ali boste to zavezo uresničili v bistvu na tak način kot je zavedena ali bomo šli samo v te vaše neke prostovoljske strukture skozi katere se bomo mladi učili, ne mi zameriti, ampak kaj kuriti ogenj in učiti postopke oživljanja nekako mi ni čisto jasno, pa bom tukaj prosila za malo bolj podrobno razdelano kako si predstavljate tudi v luči izjave kolega Mahniča, ki je brezkompromisno napovedal, da imamo dve leti časa, da to naredimo in da je v koalicijski pogodbi to zapisano, partnerji so podpisali in tukaj ni nobenih dilem. Citiram, zanima me ali bo to povzročalo neke, nič narobe, v vsaki koaliciji so različni pogledi, ki se usklajujejo, ampak me zanima glede na to popolnoma kontradiktoren pogled z vašo največjo koalicijsko partnerico in tudi z bodočimi oziroma s predsednikom Vlade. Ta dvom v neko uigranost je lahko problematičen, če se naleti na dva popolnoma različna koncepta kako naj bi se to zasnovalo. V LMŠ-ju sicer nikoli nismo zavračali neke široke diskusije tudi o naborniškem sistemu, nenazadnje je ta opcija ostala odprta tudi v Beli knjigi, kjer jo popolnoma iz mize najbrž nikoli ne bomo dali, ki je kot neka skrajna opcija, bo vedno obstajala, da pride do tega, če je potreba, ampak smo tudi jasno povedali, da v tem trenutku ne vidimo smiselnosti za uvedbo in da gre po našem mnenju do določene mere za preživeti sistem. In pri debatah o naborništvu so se najbrž odpirala povsem legitimna vprašanja s katerimi se boste tudi vi soočali tudi če boste šli v neko postopno uvedbo kot sami pravite institut že povedali v predstavitvi, da je to velik finančni zalogaj, da govorimo o vložkih v infrastrukturo, v oborožitveno opremo in da to nikakor ni zneska, mislim, da je bil v predlogu SDS-a tam okoli 30 milijonov, če se ne motim, ampak so te številke veliko večje, ker se moramo zavedati, da smo 18 let vlagali v nek popolnoma drug sistem. Torej, zanima me na kakšen način boste zagotavljali finančne vire in kako se boste lotili zagotavljanja osnovnih zmogljivosti za uresničitev zapisanega v vaši koalicijski pogodbi. Seveda je poleg finančnih virov pomemben človeški faktor, jaz mislim, da imamo mladi danes popolnoma druge prioritete in da že sama misel na ponovno uvedbo naborništva pri mladih ni sprejeta z odobravanjem, sami sicer govorite, da je razporeditev, mislim, da ste rekel 50:50, pa vendar neke ankete in analize kažejo na drugačno procentualno razporeditev tega kako slovenska javnost, sploh pa mladih podpirajo ponovno uvedbo naborništva. Jaz se zavedam,da je v vsaki koalicijski vladi potreben včasih odmik od svojega razmišljanja, tudi od svojega programa, ki ga ima posamezna stranka in je potrebno iskati kompromise znotraj koalicijskih partnerjev, je pa tudi res, da ima posamezni minister, ki zasede nek resor, precej veliko vpliva na to kako se zavede razvijajo in tudi če ima dovolj močne argumente, dovolj močan vpliv, kar ga boste vi v Vladi po vsej verjetnosti imeli glede na to, da ste tudi predsednik stranke in verjamem, da si boste ta prostor pod soncem vi kot Nova Slovenija tudi v tej novo nastajajoči koaliciji izborili, ker bo to v vašem interesu in da boste imeli neke avtonomije za usmerjanje obrambnega resorja, tako da me glede na tudi javne nastope vaših vidnih članov, vezano na naborništvo, zaznala sem sicer tudi pri vas neke različne poglede, ampak mislim, da sva bila s kolegom Hajdinjakom takrat na Odmevih in tej ideji ni bil najbolj naklonjen. In me zanima, čisto vaše osebno, če hočete intimno mnenje, kako vi gledate na ponovno uvedbo naborništva, če bi prišlo seveda do, bom rekla, prisile, da mladi ponovno poprimejo za orožje. Res je, da imate doma dve hčerki, pa me zanima ali ste naklonjeni… / oglašanje iz klopi/ Sina, v redu, okej. Se opravičujem. Pa me zanima, če ste naklonjeni tudi ideji, da bi po vzoru skandinavskih držav, da bi se temu morale priključiti tudi dekleta ali je vaša idejna zasnova šla samo v moške.

Potem me pa zanima še, kako ocenjujete trenutno razmerje med častniki, podčastniki in vojaki v Slovenski vojski. Sedaj spet bom govorila po spominu, ampak se mi zdi, da ste tudi vi bili kritični do tega, da to razmerje vsekakor ni dobro. Jaz mislim, da je to čisto objektivno dejstvo, okoli česa se vsi strinjamo. V programu Nove Slovenije, jaz sem se zelo naslanjala na vaš program, ker ta koalicijska pogodba je tako splošna, da v bistvu skorajda ni vojske omenjeno, še manj pa, da bi bile kakšne podrobne rešitve, tako da sem se naslonila na program Nove Slovenije. Tam ste zapisali, da bi bilo to razmerje smiselno urediti na način kot imajo to sodobne vojske, in sicer 1:2:5. Sedaj pa glede na to, da imate vi v programu tako razmerje, da se jaz s tem razmerjem strinjam, pa da imate zapisano v koalicijski pogodbi naborništvo, pa vemo, da bo to razmerje, če bo uvedba naborništva, pa popolnoma drugačno. Pa me zanima, kakšno razmerje pa bi vi kot minister zagovarjali, če bomo šli v smer ponovne uvedbe naborništva. Se pravi, kakšno je za vas idealno razmerje.

Drugi sklop imam vezan na belo knjigo. Vlada Marjana Šarca je pripravila belo knjigo o obrambi, in sicer kot nek strateško usmerjevalni dokument, ki predstavlja vizijo razvoja in delovanja obrambnega sistema do leta 2035. In vemo, da je eden izmed ključnih problemov Slovenske vojske bil, da niti nismo vedeli kam Slovensko vojsko razvijati, zato se je ta vlada lotila, najprej zapisa v katero smer naj bi zadeva šla, da se začrta nek okvir razvoja, ker brez okvirja se težko pogovarjamo o prihodnosti. Meni se zdi ta okvirnik pomemben korak, seveda pa morajo nujno temu okviru slediti tudi prilagoditve in prenovitve ostalih dokumentov, ki bodo vsebovali pa bolj podrobne operativne opredelitve. To se pravi, prilagoditev resolucije o dolgoročnem programu razvoja in opremljanje Slovenske vojske do 2035 in pa srednjeročni obrambni program 2021-2026, to ste tudi že sami omenili, da bo prišlo do prenove. Me pa zanima, da glede na to, bom rekla, neko veliko opravljeno delo na področju postavitve teh temeljnih okvirjev, ki so bili plod tudi številnih analiz in strokovnih diskusij me zanima, ali boste ohranili kontinuiteto dela na tem področju? Ali se boste zavzeli za popolnoma drugačno začrtanje, se pravi za nadaljevanje tega dela ali boste zadevo postavili spet drugače? Upam, da boste ta začrtani proces nadaljevali, ker tudi te, kot ste rekli, zapiše se z lahkoto marsikaj, potem pa nikoli niso zadeve bile iz takih in drugačnih razlogov izvedene. In vsak minister, ki je prihajal je ladjo obračal po svoje in to sigurno za Slovensko vojsko ni dobro.

Pri kadrih je samo en kratek stavek v vaši koalicijski pogodbi, in sicer konsolidacija profesionalnega sestava Slovenske vojske. Tudi sami ste v svoji uvodni predstavitvi večkrat izpostavili problem kadrov v Slovenski vojski. Ta vlada je začela neke ukrepe, pripravila delovno skupino. Zanima me točno, kaj boste storili za izboljšanje položaja slovenskega vojaka. Navedli ste tiste probleme, ki so, to se pravi, da boste omogočali neka stanovanja, tudi status po 45 letu, ki niti ni mogoče tako velik problem, kot se ga hoče izpostavljati. Sta pa, kot rečeno, spet izhajam iz programa Nove Slovenije, ker v koalicijski pogodbi niso stvari zapisane. Ste zapisali, v vašem programu, da razvoj Slovenske vojske in celotnega obrambnega sistema ni možno načrtovati brez temeljite prenove obstoječega sistema, pridobivanja kadrov in posodobitve temeljnih zakonskih okvirjev, vključno z Zakonom o obrambi in Zakonom o službi v Slovenski vojski. Zanima me, kakšne popravke točno predvidevate?

In pa drugo, v programu Nove Slovenije ste zapisali, da bi morala nova zakonodaja za pripadnike Slovenske vojske uvesti drsni plačni sistem izven sistema javnih uslužbencev. Torej me upravičeno zanima, ali pomeni to za vas izstop vojske iz enotnega plačnega sistema, kdaj to predvidevate in pa, ko ste govorili, da je potrebno pregledati plače slovenskih vojakov, kakšna je tista, bom rekla, najnižja osnovna plača za vojaka in kako imate namen te plače popraviti, sploh v luči tega, da se najbrž zavedate, če ne vi, se bo pa tega zavedal predsednik Vlade, kaj pomeni tovrsten poseg samo v enem segmentu, ko imamo potem še ostale šolnike, zdravstvo in še kaj?

Ja, zdaj, iz vaše uvodne predstavitve je bilo res zaznat, da se boste za človeške vire potrudili in da si boste res prizadevali za izboljšanje položaja vojaškega poklica. Tukaj boste imeli popolno našo podporo, kot rečeno, predvsem na segmentu dviga ugleda, ker mladi se bodo odločali za nek poklic, tudi, če bo ta poklic cenjen, če bodo s ponosom povedali, kje delajo. Je pa res, da bo eden izmed sogovornikov pri izboljšanju statusa vsakega vojaka oziroma pogojev v Slovenski vojski, da so izjemnega pomena, kot sogovorniki, tudi sindikati. Zanima me, kako in na kakšen način, boste kot minister pristopili k dialogu s sindikati, ter kako vidite vlogo delovanja sindikatov na vašem resorju? Zdaj, jaz bom omenila, najbrž veste, katero vašo izjavo, da ste leta 2017 izjavili, da je sindikalno združevanje vojakov neprimerno in nepotrebno in me zanima, ali boste kot minister ovirali sindikalno delovanje, ter šli morda celo korak dlje in uresničili svojo napoved o prepovedi sindikalnega združevanja zaposlenih v vojski in pa, zanima me, zakaj menite oziroma, če še menite, da je obstoj sindikatov v vojski nesmiseln? - Da ne bom narobe razumljena, se ne opredeljujem do tega, me pa vaše mnenje vsekakor zanima.

Zdaj, naslednji sklop se nanaša na Obveščevalno varnostno službo. Tega segmenta v svoji uvodni predstavitvi, mislim da celo niste omenili… / oglašanje iz dvorane/ Ali ste? / oglašanje iz dvorane/ Aha, v redu, se opravičujem. Kakšen je vaš pogled na delovanje Obveščevalno varnostne službe? Spet se nanašam, vaša politična kariera, vsak, ki pride z nekim nahrbtnikom, potem lahko pobrskamo za kakšne izjave iz preteklosti in v letu 2015, ste kot podpredsednik, takrat KNOVS, ste se zavzemali za razpustitev tako SOVE kot OVS, ter za njihovo reorganizacijo in združitev, pri čemer bi bila ena za obveščevalno in pa druga za protiobveščevalno dejavnost. Zdaj, najbrž se tudi vam ne zdi danes, z vsemi izkušnjami, smiselno mešati civilne in obrambne obveščevalne dejavnosti, vsaj ne v demokracijah.

Zdaj, iz programa Nove Slovenije, meni je zelo žal, res, da se nanašam, sploh, ko se spomnim nazaj, kako lepo kritični ste bili v takratni opoziciji do naše koalicijske pogodbe, pa ko sem jo šla včeraj še enkrat prebirat, sem bila izjemno ponosna na zapisano, ponosna sem bila tudi na kar nekaj kljukic, ki jih je bilo narejenih in realiziranih v relativno kratkem času. O temle pa raje ne bi. To se pravi, iz vašega programa Nove Slovenije ponovno izhaja, nadgraditev in reorganizacija OVS. Zanima me, kaj točno ocenjujete, da je potrebno storiti, kako se boste tega lotili in kdaj?

V tem mandatu ste tudi kot predsednik KNOVS imeli svoj pogled na to kako bi moral delovati OVS, tudi v odnosu KNOVS OVS, nenazadnje so bile z vaše strani podane številne kritike, pa me kljub vsemu zanima kako boste sedaj v neki drugi vlogi ministra zagotavljali nemoteno delovanje OVS-a ter zagotovili strokovno delovanje tega organa, ali lahko morda pričakujemo kakšne posebne politične pritiske na delovanje te službe z vaše strani. Zadnji segment so pa gasilci in civilna zaščita, res me žalosti, da niti z eno besedo v tej koalicijski pogodbi ta pomemben steber ni omenjen, verjamem, da ste bili zraven, ko se je at koalicijska pogodba pripravljala in upam, da je to lapsus, da je bila ta zadeva spuščena iz koalicijske pogodbe. Strinjam se z vami, da je ta sistem dobro delujoč, da ga moramo ohranjati, da so možne izboljšave, da je odprt prostor, da se izboljša tudi status prostovoljnih poklicnih gasilcev. Vedno sem in bom zagovornik tega, da se politika ne sme pri teh zadevah deliti levo in desno, še manj pa, da se to izkorišča v neke populistične namene, čeprav smo tudi v tem mandatu temu že bili priča. Zdaj mene zanima kljub vsemu sledeče, spet sem šla gledat v program Nove Slovenije, in sicer zagovarjate poenotenje vodenja uprave za zaščito in reševanje in civilne zaščite, o tem je že bilo tudi v preteklosti nekaj govora, me čisto tako zanima vaše mnenje organizacijsko gledano kako danes gledate na to zadevo in ali boste te korake storili in nenazadnje tudi ko smo obiskali z Odborom za obrambo takrat center smo se o tem nekaj pogovarjali, mogoče ideja celo ni slaba, pa me zanima ali imate namen ta organizacijski korak vi dejansko storiti v vašem mandatu. Pri gasilcih me zanima kako in na kakšen način menite, da je potrebno celostno urediti status in uveljaviti stimulativne rešitve za prostovoljce na eni ter delodajalce na drugi strani, tudi to izhaja iz programa Nove Slovenije in pa kakšne davčne olajšave bi uvedli za delodajalce, ki zaposlujejo pripadnike prostovoljnih organizacij delujočih v sistemih zaščite in reševanja tudi to kot rečeno izhaja iz programa Nove Slovenije. Pozdravljam vašo namero po alarmiranju in obveščanju preko mobilnih telefonov, mislim, da so celo temelji za to že bili postavljeni. Za proračun, res je, so podane obljube Natu, res je tudi da se je ta trend pod to Vlado močno obrnil navzgor, da smo prišli na 1,06 %. Zanima me, sklepam, da ste s predsednikom Vlade se že dogovorili tudi glede na to, da je SDS močan zagovornik dviga obrambnih izdatkov, da ste se že dogovorili, da bo v prihajajočem rebalansu, ki bo pripravljen, ta procent šel na vzgor. To kako boste potem urejali, od kje se bodo ta sredstva v rebalansu jemala glede na to, da vaša stranka prevzema tudi en izjemno pomemben resor za delo, družino in socialne zadeve, upam, da ne bomo priča rezom na tem segmentu, zanima me točno za kakšen znesek ste se v prihajajočem rebalansu dogovorili, to se pravi za kakšen procent lahko računamo ali bo to že takoj skok na 1,5 % na 2 %, ali kako ste si to zamislili in pa v kakšne nabave se bo iz tega budgeta oziroma iz tega proračuna potem šlo. Toliko za enkrat, pa se bom mogoče kasneje še kaj prijavila. Hvala.

Hvala lepa tudi vam kolegica Jerca Korče. Naslednji bo dobil besedo poslanec Robert Pavšič. S tem bomo zaključili prvi del pogovora in bo imel možnost kandidat, da odgovori na vprašanja. V naslednjem sklopu pa bo vprašanje začel postavljati poslanec Matjaž Nemec, sledil bo Franc Jurša in Gregor Židan. Sedaj pa ima postopkovno Franc Jurša. Izvolite. Tri minute imate na razpolago.

Hvala. Predsednik, zahvaljujem se za besedo. Lepo pozdravljam kandidata za Ministra za obrambo! Želel pa bi na nekaj opozoriti, predvsem vas predsednik. Jaz vem, da v Poslovniku to ni zapisano, ampak da se kot predsedujoči usmerjati, poslanke, poslance, da se zavedajo, da ima danes glavno besedo, pod narekovaji, magistrski kandidat. On ima svojo predstavitev on ima svoj hearing. Glede na to, da predčasnih volitev še ne bo, mi poslanci ne rabimo predstavitve, ampak jo rabi kandidat. Zato bi prosil v nadaljevanju, kolegice in kolege, da probajo upoštevati to moje priporočilo v kolikor se bo le dalo, da damo besedo čim več besede kandidatu.

Se strinjam s postopkovnim predlogom, ki sicer ni zapisan v Poslovniku, je pa odvisno od kolegic in kolegov ali bodo vaš nasvet oziroma postopkovni predlog spoštovali. Naj pa spomnim, ko smo pred letom in toliko imeli eno nadstropje nižje pogovor s takratnim kandidatom, ministrom Erjavcem, je razprava potekala enih devet ur, pa ne vem, če je kandidat za ministra takrat govoril štiri ure pa pol, tako da, ker se bom potrudil, kolega Jurša. Naslednji pa ima besedo, kot smo rekli, zadnji od teh prvih treh, kolega poslanec Robert Pavšič. Izvolite.

Najlepša hvala predsednik. Dobrodošel kandidat.

Jaz se tudi spomnim, pred približno osemnajstimi meseci je kolega Mahnič ministru Erjavcu postavil več kot 60 vprašanj, pa se ni nobeden ob to obregnil niti ni to izpostavljal v nekem postopkovnem predlogu.

Glede na to, da se je situacija zdajle malce obrnila in se bo spreminjala koalicijska in opozicijska vloga, jaz ne bom tako prizanesljiv kot je bila kolegica Korče. Kar sem do zdajle slišal, je bila neka analiza trenutnega stanja s katero smo poslanci tako ali tako zelo dobro seznanjeni, sploh tisti, ki smo člani Odbora za obrambo, kar je za kandidata, ki je že petkrat zasliševal bodoče ministre, po mojem mnenju občutno premalo, bi ste prišli gasiti, torej ste vi šesti gasilec zdajle po vrsti od kar ste tukaj notri. Slišati je bilo kar nekaj novosti. Eno zagotovo pozdravljam, to je skrb za družine vojakov, ampak za nekatere druge zadeve pa mislim, da je že zdajle kar dobro poskrbljeno, seveda ne pomeni to, da niso mogoče razne izboljšave, na primer, nova varnostna služba, čeprav zdajle potekajo ravno pogovori, da bi za vojake po 45. letu priskrbeli delo v obmejni policiji ali pa v pravosodnem sistemu. Zelo bo treba predebatirati tudi idejo o vključitvi varde v vojsko. Seveda je potrebno pohvaliti tako naše obrambne enote in tudi enote zaščite in reševanja, vse ostalo pa so bile bolj neke splošne usmeritve, ki bi jih lahko zagotovo spregledali kandidatu, ki ni bil že dolga leta tako blizu viru informacij kot ste bili sami. Da je Slovenska vojska v težavah, je jasno vsem. Prevzemate izredno kompleksen resor, ki so ga v preteklosti zaznamovale premnoge afere, največkrat povezane ravno z nabavami opreme. Koalicijska pogodba, ki smo jo dobili, na žalost jo bo treba izpostaviti, je glede vojske ekstremno minimalistična, če se zelo milo izrazim. Celoten vojaški resor je zajet v dveh splošnih alinejah. Postopno uvajanje naborniškega sistema in šestmesečnega vojaškega roka in konsolidacija profesionalnega sestava Slovenske vojske. Ne bi želel biti nesramen, ampak prepričan sem, da si tako vojska kot Ministrstvo za obrambo zaslužita malce več vizije ali pa piarovske domišljije pri oblikovanju koalicijske pogodbe. Pa pojdimo lepo po vrsti. Vse se začne pri financah. Zadnja Vlada je krepko povečala proračun Ministrstva za obrambo. V dveh letih je tako obrambno-varnostnemu resorju namenila 40 milijonov evrov več vsega skupaj na dobre pol milijarde. Z dvema uredbama je krepko izboljšala finančni položaj profesionalnih vojakov, namenjeni pa sta tudi stimulacij podaljševanja pogodb o zaposlitvi. Nadaljevalo je z aktivnostmi za ureditev statusa vojakov po 45. letu in podprla seveda nabavo najnujnejše opreme predvsem štirikolesnikov, ker jih že zdaj videvam po cesti, tako da mislim, da se nabava počasi zaključuje, ter helikopterjev. Vendar slednjega ministrstvo iz meni neznanih razlogov še ni izvedlo torej helikopterjev, čeprav je ravno zaradi dvojnosti uporabe bila ta namera temu področju tudi zelo politično podprta.

V zadnjem letu in pol ste v dosedanji opoziciji venomer poudarjali, da je potrebno spoštovati zaveze mednarodnim povezavam glede obrambnih izdatkov. Tukaj se bom malce navezal na kolegico. Kakšno je vaše mnenje glede 2 % BDP ste že nekako nakazali, vendar me vseeno zanima kako boste do te vsote prišli, tudi glede na izjavo dr. Logarja na današnjem zaslišanju za ministra za zunanje zadeve, ki je eksplicitno zagotovil, da 2 % BDP morata biti namenjena vojski. Torej nekako boste morali te zadeve uskladiti.

Vsi vemo, da je struktura proračuna izredno neugodna in je velika večina izdatkov zakonsko definirana. Nekomu bo treba torej nekaj vzeti, da bo Ministrstvo za obrambo lahko dobilo več. Ne me narobe razumeti, seveda se strinjamo s tem, da je potrebno več vlagati v vojsko, ampak zanima me od kod, kako in na kakšen način, predvsem pa kdaj. Verjetno bo že letos pripravljen rebalans in verjetno ste v teh nekajmesečnih pogovorih za sestavo nove Vlade že tudi obravnavali kakšne številke. To je kar se tiče financ.

V prejšnjem mandatu je Odbora za obrambo še pod vodstvom kolega Mahniča, skupaj z Vlado in takratno ministrico Andrejo Katič sprejel odločitev o nakupu osem kolesnikov Boxer, ki ga pa je aktualni odbor skupaj z ministrom zamrznil oziroma se je prekinil. Nakup je bil ocenjen na 350 milijonov evrov in pravzaprav že finaliziran, manjkala je samo še odobritev Odbora za zunanje zadeve, pa bi se ta zadeva zaključila. Takrat sem bil član obeh odborov in obrambe in zunanjih zadev. Torej samo parafirali bi oziroma potrdili bi pogodbo in bi se zadeva izpeljala.

Kakšna je vaša opredelitev do tega nakupa oziroma kako boste nadaljevali z opremljanjem hrbtenice operativnega dela vojske, kar 8 kolesniki zagotovo so. Vemo namreč, da so vozila, to smo pa že slišali na odboru, da so ta vozila, ki so danes v uporabi, na koncu, so iztrošena in pravzaprav so nevarnost za naše vojake operativnem smislu.

Če nadaljujemo z nujno opremo, so tukaj helikopterji. Prejle sem jih že omenil. Vemo, da ste ravno vi zahtevali, mislim Nova Slovenija, ne vi osebno, zahtevali sklic seje skupnega odbora, kjer smo razpravljali o helikopterski nujni medicinski pomoči, vendar neposredno povezani ravno s helikoptersko enoto Ministrstva za obrambo. Glede te pomoči je bilo v javnosti veliko izpostavljenega, stroka pa zagotavlja, da ravno prepletenost državnih sistemov zagotavlja najbolj smotrno izrabo tako kadrov kot tudi opreme. Na kakšen način boste zdaj torej izpeljali nakup helikopterjev? Vemo, da smo bili tudi v tem mandatu zelo blizu, zakaj se to ni zgodilo, mi še vedno ni jasno. Verjetno boste to lahko zelo hitro ugotovili. In kako bo organizirana helikopterska nujna medicinska pomoč, sploh v luči močnih lobističnih pritiskov po privatizaciji te službe, čeprav izkušnje govorijo, da je tovrstna pot krepko dražja in tudi neučinkovita. Vojaški piloti so namreč vrhunsko usposobljeni. Spomnimo pa se tudi nenehnih aneksov zasebnega izvajalca v preteklosti, ki je izvajal tako službo, saj tržna cena enega naleta oziroma enega reševanja nikakor ni ustrezala profitni naravnanosti in javnemu interesu helikopterske nujne medicinske pomoči.

Zadnje, ampak niti najmanj najmanj pomembno pa je okoljsko vprašanje in vprašanje sodelovanja z lokalnimi skupnostmi. Jaz tudi prihajam iz Postojne. Ja. Vemo, da je to vprašanje neposredno povezano z več resorji, vendar ga bo enkrat potrebno rešiti. Govorim namreč o osrednjem vadišču Poček, ki leži neposredno na zbiralniku vode za več okoliških občin, predvsem pa za vodo 20 tisoč ljudem iz občin Postojna in Pivka. Vemo, da je Ustavno sodišče razveljavilo državni prostorski načrt za Poček, in da je nov v izdelavi. Minister Zajc je dodatno naročil še obširno študijo vplivov na okolje, ki pa še ni zaključena, prebivalstvo že petnajst let, najmanj petnajst let zahteva vodovarstveno uredbo, v obravnavi pa je tudi Zakon o zaščiti vodnega vira, ki bo zdaj verjetno zaključil svojo zakonodajno pot, to je odvisno pa od novega ministra za okolje in prostor. Med MORS in lokalno skupnostjo se sicer pogovori nadaljujejo, vendar je bil dosedanji rezultat zelo skromen, tudi če ga gledamo zgodovinsko. Že leta 2000 so občanke in občani na referendumu rekli ne Počku. Takratna lokalna oblast je sicer štiri leta kasneje, 2004 sklenila z MORS dogovor o sodelovanju, vendar na zelo vprašljiv način pa še z bolj vprašljivimi posledicami. Če zavestno zanemarimo okoljsko vprašanje potencialnega onesnaževanja in se fokusiramo le na finančni del, vas sprašujem. Ali je pravni termin do 260 tisoč evrov na leto ustrezen, čeprav je lokalna skupnost od tega sporazuma odstopila. Ne / nerazumljivo/ odnosa, ampak ravno zaradi sklicevanja na besedico »do«. Namreč vmes se je zgodilo, da ta »do« je pomenil tudi nič. MORS doslej ni spoštoval svojih dolžnosti in je še vedno dolžan kar nekih krepkih več 100 tisoč evrov, ki jih je obljubil za izgradnjo gasilsko-reševalnega centra v Postojni, ki je potreben konec koncev tudi zaradi požarne zaščite vadišča. Jaz vem, da tukaj nekaj teh vprašanj ni bilo neposredno povezanih z vami, ampak zadevo bo treba rešiti medresorsko. Torej zanima me:

Kaj si mislite o državnem prostorskem načrtu, vodovarstveni uredbi in na koncu tudi o Zakonu o zaščiti vodnega vira? Ali se bomo z aktivnostmi na Počku ukvarjali stihijsko, tako kot zdaj, z okoljskimi monitoringi, ki jim lokalna skupnost ne verjame? Na kakšen način se boste pravzaprav povezali z ministrstvom, ker se morate, z Ministrstvom za okolje in prostor in ta gordijski vozel enkrat končno presekali?

Poleg tega, da tukaj nastaja še eno zelo veliko pravno vprašanje. Ministrstvo za obrambo namreč že par let ne plačuje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na Počku in ta nadomestila gredo v težke milijone evrov, vedno z nekimi pravnimi manevri se ministrstvo temu izogiba, koliko dejansko pa je tega denarja, pa nihče ne ve, ker je to davčan skrivnost. Tudi to bo potrebno enkrat nasloviti in zadevo rešiti, čeprav sem rekel, če zanemarimo okoljski vidik, dajmo se lotiti vsaj tega pravnoformalnega in tudi finančnega. Še bi lahko razglabljali o nujnih korakih Morsa, med katerimi so, kot sem že poudaril, ravno slednji izrazito medresorski. Čaka vas zelo težko delo. Nekaj napredka smo naredili tudi v tej Vladi in to nam morate priznati. Več denarja je bilo, nekaj ukrepov smo izvedli, vas pa čaka naporno delo in zagotovo bliskovita reakcija. Takoj, ko se boste usedli, bo potrebno ta »status quo«, ki je do zdaj veljal, pa mislim, da ga bolj v negativnem smislu presekati in iti naprej. Prosim vas, vsaj tam kjer se lahko opredelite, vem da se ne morete povsod, za konkretne odgovore in napoved nekih prvih korakov, če pa bo potrebno, se bom pa kasneje vsekakor še oglasil s podvprašanji. Kar se pa tiče povezav z lokalno skupnostjo Pivke in Postojne, pa sem vam vsekakor na razpolago za mediatorja oziroma povezovalca, tako kot sem bi do zdaj, najboljše je pa to narediti, vam že zdaj povem iskreno, mimo kamer vsaj na začetku.

Hvala lepa pa srečno.

Hvala lepa tudi vam, kolega Pavšič.

Prva trojica spraševalcev je za nami, zato dajem besedo mag. Mateju Toninu, kandidatu za ministra za obrambo, da odgovori na zastavljena vprašanja.

Izvolite kolega Tonin.

Predsednik, hvala lepa. Hvala lepa tudi vsem poslancem, ki ste zastavljali vprašanja, ker sem tudi jaz petkrat sedel na drugi strani, vem da imate poslanci oziroma, da smo imeli poslanci vedno radi zelo konkretne odgovore, in da nas je motilo, če nas je kdorkoli zaobšel, zaradi tega sem si stvari vesno zapisoval in bom poskušal čim bolj natančno odgovarjati.

Najprej predsedniku Bevku. Glede vojaškega muzeja. Park vojaške zgodovine. Jaz sem nad tem parkom navdušen. Bil sem zraven, ko smo pripeljali eno mednarodno delegacijo Nato parlamentarne skupščine, kjer so prišli poslanci od Amerike do Nemčije, Francije, skratka iz vseh zavezniških držav in so bili nad tem našim parkom navdušeni. Tudi turisti, ki se vračajo iz dopusta in se v tem parku ustavijo, so navdušeni nad tem parkom. Kar se tega tiče, predsednik Bevk, pričakujte vso mojo podporo, ker se mi zdi, da je to del naše kulturne dediščine, ki jo je potrebno ohranjati.

Glede negativne ocene v Slovenski vojski. Jaz sem o teh stvareh opravil ogromno pogovorov z vojaki in tudi častniki. Ta stvar je demotivirajoča, je huda frustracija zaradi tega, ker oni opravijo vso delo, ki jim je predpisano, oni imajo predpisanih toliko vaj, toliko in toliko streljanj, toliko tega toliko onega, oni vse to opravijo in potem dobijo negativno oceno in je za njih to boleče in se potem še na tem vsi skupaj naslajamo, to stvar potenciramo, govorimo, je to zagotovo neka stvar, ki škodi Slovenski vojski na dolgi rok. In če mene vprašate, je tukaj nekaj narobe z metodologijo, in da bo potrebno opraviti nek resen razmislek, pogovor ali je ta metodologija prava, da naši vojaki opravijo vse predpisane stvari, vse dolžnosti ali pa velika večina in so kljub vsemu negativno ocenjeni.

Kadrovska podhranjenost. Jaz sem rekel, da to je moja prvenstvena naloga, ker če izgubimo vsa, torej v zadnjem obdobju, v letu in več, bataljon vojakov, potem če se bodo ti trendi nadaljevali, Slovenske vojske ne bomo imeli več in zato je moja to prvenstvena naloga ustaviti te negativne kadrovske trende. Poglejte, jaz sem v teh pripravah preštudiral, mislim da je to tisoč strani nekih gradiv, aktov, usmerjevalnih dokumentov, itn. Zanimivo je to, da je v tem sistemu bilo že ogromno nekih študij, analiz, predlogov narejeno, ampak pač stvari gredo naprej in nihče se kaj veliko s temi stvarmi ne ukvarja. In zato, kar se tiče same kadrovske podhranjenosti in kako okrepiti vojaški poklic, jaz mislim, da je treba najprej pregledati tisto kar je bilo že narejeno, iz tistega izhajati, to stvar okrepiti, predvsem pa narediti vojaški poklic zanimivejši, atraktivnejši. Ja, jaz bom absolutno zagovarjal, da se vojsko izvzame iz enotnega plačnega sistema javnih uslužbencev. Enotni sistem javnih uslužbencev, ki ga je uvedel leta 2008, prva Janševa vlada ali pa minister, takratni Virant, je preživet koncept in tudi v koaliciji smo se pogovarjali o tem, da bo potrebno ta plačni sistem spremeniti. Za enkrat gredo razmišljanja vsaj v smeri oblikovanje petih različnih plačnih sistemov znotraj javnega sektorja, en plačni sistem bi bil namenjen obrambi, policiji, gasilcem, skratka obrambno-varnostnemu sistemu. Drugi recimo bi bil za zdravstvo, ki ima tudi svoje probleme in je tudi znotraj tega enotnega plačnega sistema, težko zdravnike zadrževati v Sloveniji. Tretji bi bil vzgoja in izobraževanje. Imate 40 tisoč vzgojiteljev, učiteljev, itn. Četrti bi bil državna uprava, ministrstva, parlament in podobne stvari in peti bi bili vsi ostali. Tako za enkrat gredo razmišljanja, je pa tukaj potrebno poudariti eno stvar. Če se bo preoblikovalo enotni plačni sistem, se ga bo preoblikovalo znotraj iste mase plač. To pomeni, da bo masa za plače v javnem sektorju ali pa v državi ostala ista, bodo pa imeli posamezni sistemi več manevrskega prostora, da upoštevajo specifike nekega poklica in tukaj bo za boljšo ureditev seveda tudi vojaškega poklica nujno, da to izvzamemo iz sistema javnih uslužbencev.

Kaj po 45. letu? Poglejte, mene kot člana Odbora za obrambo so se obračali številni vojaki, najverjetneje tudi na vas in teh pritiskov bo po projekcijah / nerazumljivo/ v prihodnosti še mnogo več, če je šlo le za številke, dvomestne, bo šlo v prihodnosti za tromestne številke in to bo predstavljalo problem za obrambni sistem. In tukaj jaz mislim, da ne smemo na te vojake pozabiti. Mi imamo, mi smo nekaj nastavkov naredili, veliko smo o teh stvareh govorili, ampak naši vojaki nimajo daleč ne takih bonitet kot jih imajo morda vojaki drugih zavezniških vojska. In ena izmed stvari, ki je absolutno neprimerna, da mi pozabimo na vojake po 45 let. Oni služijo domovini, na koncu pa znajdi se sam. In tukaj nisem rekel, da je edini moj predlog zveličaven, ta varnostna služba. Ta varnostna služba zelo zelo uporabna stvar zaradi tega, ker ima Ministrstvo za obrambo kar nekaj dolžnosti kje se varuje različne objekte. Ta varovanja so časovno potratna in na te dolžnosti bi lahko premeščali te vojake po 45 letu starosti, zaradi tega, da bi mlajša aktiva lahko počela druge stvari. Seveda pa so možnosti tukaj odprete. Lahko se pogovarjamo tudi o prerazporejanju za varuhe meje, v policijo, v pravosodje, skratka tukaj je nabor lahko širši, ni nujno, da je samo moj. Tukaj bo zagotovo potrebno prisluhniti vsem predlogom, mislim pa, da je tudi na tem odboru jasno eno, da moramo vsi skupaj poskrbeti za vojake po 45. letu. To pa je generalna in jasna usmeritev. In zdaj pa pridemo do nabora in potem mislim, da sem odgovoril na vse stvari, ki jih je predsednik Bevk postavil, pa gremo potem naprej.

Poglejte, kar se tiče nabora. Naj bi rad samo eno stvar, da teh stvari ne počnemo na približno, na pamet oziroma v smislu, bo že nekako, ampak da jih zelo natančno preštudiramo. Kdorkoli misli, da bo nabor rešil vse probleme, ki jih ima slovenski obrambni sistem, se moti. Nabor prinese tudi določene težave, prinese nujne logistične prilagoditve, izgradnjo določenih kapacitete, dodatnih človeških virov, vse to potegne za seboj nabor. Zato tisti, ki hočete neke razpoke iskati v tem zakaj sem jaz glasoval tako, poslanska skupina pa drugače. Jaz osebno podpiram obvezno služenje vojaškega roka, se pa zavedam vseh objektivnih okoliščin, da tega ni mogoče narediti čez noč, da je potrebno določene stvari prilagoditi in zato je tudi koalicija zapisala postopnost v koalicijsko pogodbo.

In zdaj o konkretnih stvareh, poglejte. Dobil sem iz leta 2003, sicer je seminarska naloga, naredil jo je nam vsem znan Andrej Lovšin, ki ga poznate iz drugih zgodb, ampak je takrat delal na Ministrstvu za obrambo, ampak je natančno on proučeval kakšen je odnos mladih do služenja vojaškega roka in kakšen je odnos javnosti do tega. In veste kaj, številke leta 2003 niso bile zelo spodbudne, kar se tega tiče. To si moramo biti danes iskreni. Poglejte, recimo mladi, ki so bili rojeni 1994. leta, so danes stari recimo 26 let. Po tistih podatkih bi jih bilo v vojaško evidenco vpisanih 10 tisoč. In po projekcijah, veste koliko od tega bi jih bilo za služenje vojaškega roka primernih? Težka žalost. Tisoč. Tisoč. Projekcija je, da bi od teh 10 tisoč bilo zdravstveno nesposobnih 3 tisoč 200, za civilno služenje bi zaposlili okrog 5 tisoč 600 vpisanih v vojaško evidenco, pripravljenih bi jih pa bilo služiti tisoč 66. Oni so to delali na podlagi trendov, ki so se do takrat delali. Poglejte, leta 20021, na primer, ta številka mladih napotenih na služenje vojaškega roka se je konstantno zniževala v 90. letih. Isto se je merilo tudi odnos do obrambe, do Slovenske vojske. Bližje kot je bila vojna, večje je bilo zaupanje v vojsko in pa obrambni sistem. Bolj kot smo se oddaljevali od leta 1991, nižje je bilo to zaupanje in to se kaže tudi pri številu napotenih vojaških obveznikih. Na primer, poglejte, 1994. leta jih je na služenje odšlo 12 tisoč, leta 2001 pa samo 5 tisoč. To se je več kot razpolovila številka.

Še eno stvar sem vam hotel povedati. Recimo poglejte, ugovor vesti. Če je leta 1993, 105 ljudi uveljavljalo ugovor vesti, je bilo takih leta 2001 že 3 tisoč 445. Kaj vam povedo te številke? Te številke vam povedo točno tisto kar sem govoril v mojem uvodu. Da imate eno tretjino ljudi, ki so zdravstveno nesposobni, ena tretjina, ki se jih na različne načine izogiba služenju vojaškemu roku in ena tretjina, ki je na to pripravljena. In zdaj imam tukaj novo študijo. Ta je zelo frišna, nova. In sicer, naročil je Generalštab Slovenske vojske, ima pa datum april 2019. veste kaj je Generalštab naredil? Naredil je raziskavo kaj si pač mladi mislijo o vsem tem in so na vzorcu 7 tisoč 500 slovenskih srednješolcev delali raziskavo koliko bi jih izrazilo interes za služenje v vojski in podobno. In naklonjenih vojaškemu poklicu in služenju vojaškega roka je, veste koliko, med sedanjimi mladimi, med 23 % in od 29 %. Skratka, če pogledam čez palec, spet smo pri tisti tretjini, ki sem govoril. Tretjina je pripravljena služiti vojaški rok, dve tretjini pač ne.

Zanimiva stvar še. Kakšne imajo vrednote mladi? Tukaj je zelo zanimiv pa pomenljiv graf. Danes so za mlade vrednote zdravje, zabava, družinsko življenje, denar, itn. Vrednota, ki jih pa ima Slovenska vojska, pogum, lojalnost, domoljubje, predanost, so pa precej nizki med slovenskimi mladimi, kar pomeni, da se vzpostavlja neka diskrepanca med vrednotami slovenskih mladih in med vrednotami, ki jih zagovarja Slovenska vojska.

Skratka, še to sem hotel pokazati. Hobiji, da boste vedeli kakšni so hobiji mladih. 75, tričetr pravi, da so njihovi hobiji računalnik in televizija, to je tisti, ko en poslanec v parlamentu pravi, da mladi predvsem, ne bom nadaljeval. Potem je šport, druženje s prijatelji in šele potem so zelo nižje dol hobiji povezani z aktivnostmi, ki jih tudi počne Slovenska vojska. Zakaj vam te stvari govorim? Zaradi tega, ker če bi nepremišljeno na vrat na nos uvajali vojaški rok, bi naredili več škode kot koristi. Ampak je treba to stvar narediti postopno, postopnost se pa naredi tako, da najprej gradimo in spodbujamo in delamo na čim bolj intenzivnem prostovoljnem služenju vojaškega roka, s tem, ko se bo številka na prostovoljnem služenju vojaškega roka povečevala, bomo vzporedno grdili infrastrukturo, bomo vzporedno dodeljevali program usposabljanja, bomo jasno razrešili za koga bo to služenje obvezno ali samo za moške ali tudi za ženske, hkrati jaz želim, da ko se bo zgodilo obvezno služenje vojaškega roka, je sistem na te stvari pripravljen in kar se mi zdi ključno in upam, da to zelo dobro poslušate, da bomo do takrat dokazali, da služenje vojaškega roka ni brezveze in ni metanje časa stran. To je osnova. Ker če tega ne bomo uspeli dokazati, potem bo seveda odpor proti temu zelo silovit. In zato bi bilo v tej prvi fazi to tretjino, ki je zelo zagnana, da službi vojaški rok, mešati s tistima dvema tretjinama, ki sta temu zelo nenaklonjeni, škodljivo tudi za tisto tretjino oziroma če povem v prispodobi, če imate tri mlade pa eden je zelo zainteresiran zato delo, dva pa ne, najverjetneje mu bosta tista dva, ki bosta ves čas nergala, tudi na nek način ubila to motivacijo. In če želimo, da se bo odnos v družbi spremenil, potem je treba najprej zelo jasno in dobro zastaviti prostovoljno služenje vojaškega roka kjer bodo imeli mladi dokazano, da so pridobili številne dobre veščine. Tukaj se je poslanka Korče malo norčevala, češ saj imamo gasilce, saj imamo prvo pomoč, saj imamo ne vem kaj še vse, kaj bomo zdaj to dajali v služenje vojaškega roka. Ja ravno zato bomo dali v služenje vojaškega roka to zato, da bo imel mlad človek občutek, da je od tega služenja nekaj odnesel za celo življenje, da ne bo izključno služenje posvečeno samo usposabljanju za vojaške veščine, ampak tudi za druge stvari, ki ti pridejo prav v življenju. Nedavno sem sam delal izpit za gasilca, prva pomoč. Ne morete verjeti kako koristna stvar je, da smo zdaj to vse stvari obnovili, da sem videl kako lahko recimo, so postopku uživljanja tudi za moje otroke, za otroke do petega leta starosti, kakšni so takšni in drugačni. Skratka, sem se ogromno naučil za celo življenje in jaz mislim, da bi enostavno take koristne stvari morali vpeljevati tudi v to služenje, da bodo imeli res občutek, da je to koristno, in nenazadnje, da je to tudi nagrajeno. In zato mislim, da je bila stvar dobro premišljena, pretehtana, da je edini način za uspeh je postopno uvajanje vojaške dolžnosti. Ker če bi to naredili danes na hitro, vam garantiram, da bi Levica začela zbirati podpise za referendum in namesto, da bi imeli referendum kako bomo rešili slovenski obrambni sistem, bi imeli referendum o Vladi, ker ne bi koristil ne Vladi in ne bi koristilo ne slovenskemu obrambnemu sistemu. Skratka, bodite mirni. Kar je zapisano v koalicijski pogodbi, bo tudi realizirano, bo pa to realizirano na način, da bo učinkovalo, in da ne bomo znotraj družbe zgrdili še več odbora do Slovenske vojske in tudi samega obrambnega sistema.

Nekoliko dlje sem odgovarjal na vaše vprašanje, ampak se ne bom potem ponavljal pri istem vprašanju, ki ga je zastavila poslanka Korče, ki jo moram pohvaliti, da je zelo natančno proučila program Nove Slovenije in mislim, da je s tem, ko ga je tukaj citirala, pokazala da smo pač resna stranka, ki programe piše natančno, dodelano, jaz se tega ne sramujem in to bomo delali tudi v prihodnosti.

Na vprašanje, zakaj pav koalicijski pogodbi tega ni več, je pa moj odgovor, zaradi tega, ker ta koalicijska pogodba ni bila, nikoli mišljena tako kot tista, ki smo jo delali z vami, da zajame vse resorje, in da na vseh resorjih nekaj predlagamo kaj bomo počeli, ampak je bila ta koalicijska pogodba pisana projektno kot neke vrste projektna vlada, kjer predvsem identificiramo problematične stvari. Jaz danes zelo velikih težav med slovenskimi gasilci ne vidim, tudi zaradi tega v koalicijski pogodbi niso bili omenjeni.

Hvala poslanka Korče, da mi boste pomagali dolgovati ugled Slovenske vojske. Tukaj bova delala s skupnimi močmi. Vsaj kar se mene tiče, sem jasno povedal, da nabave so lahko vir problema in tudi zato bom tukaj zelo skrben tako v kadrovskem smislu kot tudi v vsebinskem smislu, da tukaj bo ničelna toleranca do kakršnekoli korupcije. Pač te zadeve bodo morale biti transparentno in narejene BP, ker tukaj ne samo, da minister pade, tukaj pade tudi kredibilnost celotne vojske.

Kar se tiče samega koronavirusa in zaprtje mej. Poglejte, zdaj v teh časih prihajajo vsemogoči podatki, nekateri pravijo, da so ukrepi prerigorozni in na drugi strani dobivamo raznorazna poročila iz italijanske strani kako strahovite težave imajo tam, da je njihov zdravstveni sitem na robu zloma. In po trenutnih podatkih, ki jih imamo danes, je koronavirus takšen, da se izjemeno lahko in hitro širi na gostitelje. Da pa poskrbi, da te gostitelje zelo hitro ne ubije, če zelo poenostavljam. Podatki kažejo, da 80 % tistih, ki so oboleli, to prebolijo brez težav, 14 % jih potrebujejo oskrbo, 6 % pa ima hude težave, 2 % je pa smrtnost. In če tega ne bomo zajezili v sami začetni fazi, da nam bo prebilo naše zmogljivosti, da se s tem problemom soočamo, potem bo imela ta država hude probleme, hudo gospodarsko škodo in pa tudi rizične skupine kot so starejši in kronični bolniki bodo lahko imeli hude posledice. In zato, če me sprašujete ja, jaz podpiram tukaj predsednike Vlade in njegovo odločitev, zaradi tega, ker se mi zdi, da je v tej prvi fazi ko lahko še zajezimo večje izbruhe, so potrebnei nekoliko bolj odločni ukrepi kot pa, da bi potem kasneje, ko bo že prepozno, zgolj zaradi nekega piara počeli določene stvari. Tako, da upam, da sem bil tukaj glede vašega vprašanja zelo jasen.

Glede naborništva, sem že odgovoril poslancu Bevku in mislim, da so tam stvari jasne.

Bela knjiga. Ali bo kontinuiteta? Poglejte, Bela knjiga je spisek želja. Ali si to priznamo ali si ne. Denarja za ves ta spisek želja pa enostavno ni. In med drugim marsikaj piše v različnih dokumentih, tudi recimo poglejte, srednjeročni obrambni program Republike Slovenije kjer vam bom kar konkretno povedal, na strani 18 piše o tem kako bomo kupovali bojna kolesa 8x8. Sami veste kaj se je zgodilo, da je ministrica Katičeva praktično pripeljala skoraj do realizacije ta projekt, potem je pa ta projekt zaradi političnih razlogov ustavljen. Poslanec Kordiš je odprto na sceni grozil poslancem in je rekel, če se slučajno koalicijski poslanci ne zavedajo, da jih čez nekaj ur čaka glasovanje o predsedniku Vlade in potem je bila teka prekinjena in nikoli nadaljevana, če so moji podatki pravilni. Tako da, zakaj se ni zgodila ta nabava oziroma zakaj se ta projekt ni izpeljal, so tukaj predvsem politični razlogi zakaj se je to zgodilo.

Glede položaja slovenskega vojaka sem povedal, glede plačnega sistema moje mnenje. Glede Zakona o obrambi je bil tudi, moji predhodniki so ga do precejšnje mer uskladili, pa je potem se končal mandat, minister Erjavec te zgodbe ni nadaljeval. Treba bo pogledati kako za enkrat stvari stojijo pri Zakonu o obrambi, pa videti, če se ga da v tem mandatu potisniti naprej, ker saj veste, da tukaj ni samo stvar koalicije, ampak da terja širšo podporo.

Glede dialoga s sindikati. Poslanka Korče, moram priznati, da še vedno mislim isto kot sem mislil leta 2017, da sindikati niso primerni za vojsko, in da jaz zagovarjam koncept kakršnega poznajo v Nemčiji, da imajo vojaki svoje združenje kjer je sistemsko urejeno tako, da se dvakrat letno neposredno sestanejo s politiko, to je s parlamentarnim Odborom za obrambo, z ministrom, s kanclerko in z vsemi in neposredno komunicirajo o njihovih težavah in jih tudi poskušajo reševati. Jaz tega svojega mnenja nisem spremenil. Je pa dejstvo, da Slovenska vojska sindikate ima in da bom jaz z njimi profesionalno sodeloval. Karkoli bo možno v zakonskih okvirjih urediti, bomo s sindikati uredili, moja vrata bodo odprta, jaz bom z njimi vodil dialog in tukaj bom zagotovo konstruktiven. Tukaj lahko to vsekakor pričakujete.

Glede Obveščevalno-varnostne službe Ministrstva za obrambo in tudi glede Sove. Zaradi mojega dolgoletnega dela v Knovsu od leta 2012 sem član te komisije, sem še enkrat prepričan, da bi bilo najbolj smiselno obe službi razpustiti in jih narediti na novo. Bil bi krivičen, če bi rekel, da so vsi ljudje tam slabi. Nekateri so izjemni, dobri, neverjetni, je pa ogromno tudi spletk, medsebojnega nagajanja in drugih težav, ki pa te službe oddaljuje od njihovega cilja in ko sem rekel, razpustiti, pomeni da je to edini način v Sloveniji, da se določenim kadrom, ki so slabi, na zakonit način zahvalijo za sodelovanje, ker slovenska delovnopravna zakonodaja je taka, če kdorkoli želi narediti neke resne spremembe v službah, je praktično nemogoče, ker bo preko delovnega sodišča ali upravnega sodišča vedno te kadre dobil nazaj in celo plačeval še kakšno odškodnino. Zaradi tega je v upravnem smislu edini način, če hočemo te službe prečistiti, jih narediti dobre, da jih razpustimo in potem z dobrimi kadri začnemo graditi na novo,: ampak to je vizija in te vizije zagotovo v teh dveh letih ne bomo storili, ker je v tako kratkem času to nemogoče storiti, tako da, ne dobi kdo strahu, da bomo zdaj Sovo ali pa OVS razpustili. Moram pa reči, da po moji oceni in po oceni večine Knovsu, je OVS deloval nezakonito in da za stvari, ki jih je počel v poveljstvu sil ni imel zakonske podlage. Oni so v poveljstvu sil zasliševali kar pomeni, da so prekinili delovni proces, da so jim bili zagotovljeni posebni prostori kjer so neposredno izpraševali in zasliševali ljudi, zakonske podlage za to niso imeli, imeli pa so podlago za opravljanje informativnih pogovorov. V skladu z zakonodajo so pa informativni pogovori taki, ki ne motijo delovnega procesa. Najverjetneje me razumete, da na podlagi teh ugotovitev, ki jih je Knovs naredil, si težko predstavljam jaz sodelovanje z dosedanjim direktorjem OVS.

Glede policijske pogodbe sem vam že povedal. Glede vodenja Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje in te dvojnosti, da v mirodobnem času oziroma v času, ko ni večjih nevarnosti nesreč in drugih stvari, to zadevo vodi direktor urada. Ko se stvari zakomplicirajo, to dela poveljnik civilne zaščite. Priznam, da osebno ne vidim razloga za to dvojnost. Si bom pa pustil podučiti, in če me bodo prepričali, da za to obstajajo neki utemeljeni, danes jih ne vidim, da to obstajajo neki utemeljeni razlogi, zakaj je ta dvojnost nujna, sem pa razumen človek in bom tudi prisluhnil argumentu in ne bom s svojim stvarmi trmaril.

Glede obrambnega proračuna. Poglejte, poslanec Logar ima prav. V poveljstvu so stvari jasne. Mi smo se zavezali, da bomo izpolnili 2 % BDP za obrambo, je pa vprašanje ali v danih okoliščinah to lahko realiziramo v tem mandatu. Moja ocena je, da ne. Na podlagi javnofinančnih izkazov, ki jih imamo danes, je bil ta proračun, ki je zdaj veljaven, precej slabo načrtovan. Kaže se, da približno manjka 160 milijonov na področju sociale zaradi socialnih transferjev, da manjka 100 milijonov evrov na področju šolstva zaradi plač in smo že na 260 milijonih. Pri tem, da naj bi bilo presežka predvidenega okrog 500 milijonov evrov in je več ali manj ta presežek s tem slabim načrtovanjem pokurjen, če rečemo tako ali drugače. Zdaj odvisno je kakšne bodo tudi posledice koronavirusa. V Zakonu o fiskalnem pravilu imamo možnost, da se v določenih okoliščinah, nepredvidljivih, kakršen je tudi koronavirus, odstopi od fiskalnega pravila in od tega je tudi odvisno kakšen bo obrambni proračun. Je pa jasno, na vse zaveze, ki so bile dane, da se ta obrambni proračun ne more zniževati, ampak se lahko samo povečuje.

Če grem na vprašanja poslanca Pavšiča glede vojakov po 45. letu, sem že odgovoril. Naj zelo jasno povem tukaj, upam da me vsi poslušate. Jaz ne planiram vključevanja varde v Slovensko vojsko. Razumem, da je bilo to rečeno malo sarkastično, hočem pa povedati naslednje. Če v Sloveniji očitno obstaja neka skupina ljudi, ki je pripravljena svoj čas namenjati temu, da patruljira po južni slovenski meji, očitno glede na vse objave to obstaja, se meni postavlja vprašanje, ali nam karkoli preprečuje, da bi Slovenska vojska povabila ljudi, ki so opravljali v svoji preteklosti neko vrsto vojaško usposabljanj, da se jim pridruži za opravljanje nezahtevnih nalog. Ne govorim o mobilizaciji, ker ko se zgodi mobilizacija, potem je določeno kdo vse mora priti, kako in kaj, ampak govorim o tistem, ki so pripravljeni pomagati domovini v nekih časovnih okvirih zakaj tega ne bi storili. Upam pa, da ste me zelo natančno slišali. O predhodnem vsaj minimalnem dodatnem usposabljanju in ob tem, da se prestane varnostno preverjanje. Upam, da sem bil tukaj jasen.: Glede zavez Natu, sem povedal glede tega in proračuna.

Glede nakupa 8x8, še enkrat poslanec Pavšič. Jaz mislim, da je bila to čista politična odločitev, ampak z vsem s katerimi govorim, pa jasno povedo, da Slovenska vojska brez te hrbtenice ne more preživeti, in da gre v osnovi za odločitev ali Slovensko vojsko še želimo ali jo ne želimo več.

Samo še dve zadevi. Eno je, helikopterska nujna medicinska pomoč in druga je vadišče Poček. Glede helikopterske nujne pomoči imamo v koalicijski pogodbi zapisano, vzpostavitev sodobnega načina, načina izvajanja helikopterske nujne medicinske pomoči v okviru Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Veste, da je ta odbor sprejel nek sklep, kjer naj bi medresorska skupina do konca februarja poročala o tem kako so se odločili, da naj bi uredili helikoptersko nujno medicinsko pomoč. Jaz tega poročila še nimam niti ne vem tudi zaradi vseh teh stvari, ki so se zdaj zgodile, se je ta rok zavlekel in bo takoj, ko bom prišel na ministrstvo, bom zahteval tudi, da se mi te ugotovitve medresorske skupine dajo. Vse kar si jaz pri helikopterski nujni medicinski pomoči želim je to, da imajo slovenski državljani enake možnosti preživetja, da nekdo iz zgornjega Tuhinja ima isto možnost preživetja kot nekdo iz Ljubljane in zato je potrebno helikoptersko reševanje in to je treba urediti na način, da bo skladen z evropskimi predpisi. To je tudi stvar, ki jo ne smemo pozabiti. Sem pa jaz absolutno v skladu s koalicijsko pogodbo zato, da je morda najboljše, da je to v okviru države, da imajo tudi piloti vojske in policije na takšen način, da so sekundirani oziroma na vsake toliko časa posojeni, da imajo nalete na teh helikopterjih zato, da rešujejo življenja in na tak način se vse koristne stvari združijo v en paket.

Kar se tiče pa vadišča Poček. Poslanec Pavšič, mogoče vas bom razočaral, ampak dokler bom jaz minister, bo Slovenska vojska vadišče imela, ker se mi zdi, da vojska brez vadišča preživeti ne more. Jaz si ne predstavljam, da bomo naše posameznike, pripadnike Slovenske vojske pošiljali na urjenje v tujino. Jaz si tega ne predstavljam. Brez vadišča vojske ni. Sem pa absolutno zainteresiran, da pa tukaj mora biti dialog z lokalno skupnostjo in da mora iti ministrstvo nasproti lokalni skupnosti z vsemi popravljalnimi in omilitvenimi ukrepi. Se strinjam z vami, da termin do 260 tisoč evrov ni pravi, in da tudi zaradi predvidljivosti dela lokalne skupnosti mora biti ta star v naprej dolgoročno predvidljiva. Vse druge stvari, ki ste jih naštevali, od gradnje gasilsko-reševalnega centra do vseh drugih problemov z neplačevanjem NUSZ, itn., to so medresorske stvari, ki jih je potrebno na nek način urediti z lokalno skupnostjo. Tukaj boste zagotovo mojo roko imeli. Jaz tudi vašo roko sprejemam, da ste lahko mediator, ki morda, če lokalna skupnost nekomu bolj zaupa, je lahko komunikacija nekoliko lažja. Upam pa, da me razumete, da bom kot obrambni minister zagovarjal, da Slovenska vojska osrednje vadbišče mora imeti. Nenazadnje je to vadbišče na tem mestu že od Avstro-Ogrske dalje. In jaz trenutno ne vidim nobene ali pa nobene druge pobude, da bi lahko primerno vadišče zagotovili kjerkoli drugje po Sloveniji, ker če bi to lahko storili, potem se lahko tudi o teh stvareh pogovarjamo. Dokler pa mi alternative nimamo, pa drugega ni, kot da vadbišče tam ostaja. In še ena stvar. Mogoče tega ne bi smel zdaj reči, ampak bom vseeno rekel, da je to tudi priložnost za Slovensko vojsko, da s tem, ko se tudi naši zavezniki na tem vadbišču usposabljajo, je naše usposabljanje cenejše in racionalnejše, kar pa tudi ne smemo pozabiti v teh okoliščinah.

Mislim, da sem izčrpal vse odgovore.