Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, vsi ostali prisotni, kandidat za ministra!

Pričenjam 20. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Na začetku nekaj obvestil glede nadomeščanj na današnji seji. In sicer, poslanca Jerneja Vrtovca na tej seji nadomešča poslanka Tadeja Šuštar - Poslanska skupina Nove Slovenije, poslanko Tino Heferle nadomešča poslanka Lidija Divjak Mirnk - Poslanksa skupina Lista Marjana Šarca in poslanca Boštjana Koražijo nadomešča poslanec dr. Matej Tašner Vatovec – Poslanska skupina Levica.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red, ki obsega dve točki in sicer, 1.točka, predstavitev Boštjana Koritnika, kandidata za Ministra za javno upravo in predstavitev Aleša Hojca, 2. točka, kandidata za Ministra za notranje zadeve. Ker do pričetka seje nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen s sklicem seje odbora.

Dovolite mi na začetku še eno opombo ne v smislu omejevanja razprave, ampak vseeno bi vas želel obvestiti, da imamo za ta pogovor na voljo tri ure, zaradi tega vseeno apeliram na vse članice in člane odbora, da se v svojih razpravah in vprašanjih poskušate temu času kolikor se le da prilagoditi in enako velja seveda tudi za kandidata pri odgovorih na vprašanja.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDSTAVITEV BOŠTJANA KORITNIKA, KANDIDATA ZA MINISTRA ZA JAVNO UPRAVO.

Predlog kandidata za ministra za javno upravo z dne 6.marca 2020, je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Del gradiva, ki vsebuje osebne podatke pa ste članice in člani odbora zaradi varstva osebnih podatkov prejeli v varovani predal v sistemu Udis. Na seji odbora sodeluje oziroma k tej točki je vabljen Boštjan Koritnik, kandidat za ministra.

Boštjan Koritnik, ki je predlagan za ministra za javno upravo, se bo v skladu s 112.členom Ustave Republike Slovenije ter prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora predstavil odboru kot pristojnemu delovnemu telesu in odgovarja na vprašanja članic in članov odbora. Na podlagi predstavitve bo odbor v skladu s prvim odstavkom 231. člena Poslovnika sprejel mnenje o ustreznosti predstavitve kandidata, ki ga bom v roku iz istega člena Poslovnika takoj najkasneje v 48. urah po predstavitvi poslal predsedniku Državnega zbora Republike Slovenije in predsedniku Vlade Republike Slovenije. Prosim torej Boštjana Koritnika, kandidata za ministra za javno upravo, da se predstavi odboru.

Izvolite.

Dober dan. Spoštovani predsednik, spoštovani poslanci! Hvala za priložnost, da predstavim v majhnem delu sebe, v večjem delu pa vizijo in moje videnje razvoja javne uprave. Za začetek torej nekaj besed o sebi. Imam 40 let, sem univerzitetni diplomirani pravnik, trenutno tajnik in asistent na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. V svoji karieri sem bil tako v zasebnem kot v javnem sektorju. Začel sem kot, recimo temu, prekarc v gospodarski redakciji Dela, sem bil novinar, komentiral borzo, potem sem postal novinar Pravne prakse, to je strokovni pravniški časopis, za tem tudi urednik in hišni pravnik GV založbe. Po zasedbi mesta direktorja leta 2011 pa sem vodil GV založbo samostojno do leta 2013 in pripojitvi k družbi Ius software, kjer sem bil sodirektor do leta 2015. Poleg tega kariernega službenega dela sem se precej ukvarjal s podjetništvom, predvsem s startupi s področja novih tehnologij in založništva. Bil sem aktiven v društvih, torej sem generalni sekretar Zveze društev pravnikov Slovenije, blagajnik Zveze društev za gospodarsko pravo Slovenije, predsednik Društva za športno pravo. Šport me tudi sicer spremlja, sem tudi predsednik razsodišča mednarodne košarkarske ABA lige. Poleg publicistike sem pa tudi raziskovalno vpet v delo različnih inštitutov, predvsem s področja prava. Naj zaključim z nečem, na kar sem zelo ponosen. Lansko leto je bilo zelo plodno, prejel sem namreč 2 nagradi. Nagrado pravnik leta sem si razdelil še z 2 kolegoma profesorjema, podelilo je Zveza društev pravnikov Slovenije. Rektor ljubljanske univerze pa mi je prav tako podelil nagrado oziroma priznanje strokovnemu delavcu, ki se je v lanskem letu posebej izkazal. Hvala, to je glede moje predstavitve vse. In če ni vprašanj, bi se posvetil temam oziroma vsebini.

Resor, za katerega sem kandidat, je zelo širok. Nekateri pravijo, da nima svoje vsebine, hkrati pa pokriva vso vsebino. To sem vedel že prej. V zadnjih dneh, ko sem se moral podrobneje, moral in želel podrobneje ukvarjat s tem pa sem ugotovil, da je resnično to zelo, zelo široko področje. Tisto, kar sem videl tako iz koalicijske pogodbe kot iz, recimo da, aktualnih družbenopolitičnih razprav, je, da bodo nekatera vprašanja posebej ključna, da so to tista ključna vprašanja, ki so zelo zahtevna, hkrati pa omogočajo, da se naredi nekaj res dobrega s pozitivnimi učinki za celotno Slovenijo. Ena od teh tem oziroma tudi točk koalicijske pogodbe je prenova plačnega sistema. Jaz verjamem, da je to, bi rekel, področje, ki ga je zelo nehvaležno urejati, ker je veliko interesov in veliko deležnikov. Dejstvo pa je, da je sistem, tak kot je, tak od leta 2008 in da je vsak sistem živ. Torej potrebujemo gotovo preučitev, kajti vemo, da anomalije so, to je dejstvo. Tisto, kar pa bi želel vseeno na začetku poudarit glede na resor, ki bi ga želel zasesti, je, da so v javnem sektorju zelo kakovostni kadri. Torej prihajam oziroma prišel sem iz gospodarstva v javni sektor. Ne bom rekel, da sem imel predsodke, vsekakor pa nisem imel ustrezne slike o strokovnosti, prizadevnosti in v končni fazi tudi lojalnosti javnih uslužbencev do svojih delodajalcev, v končni fazi do države. Seveda so v vsakem sistemu ali pa v organizaciji tudi manj sposobni kadri, to je dejstvo, ampak brez zadržkov trdim, da so javni uslužbenci v splošnem bistveno več vredni, kot bi lahko kdo od zunanjih sklepal po, v končni fazi, plačah, ki jih prejemajo. V zvezi s plačami v javnem sektorju je treba izpostavit, da je bil ta enotni plačni sistem leta 2008 uveden s ciljem zagotovitve transparentnosti, preglednosti, primerljivosti in obvladovanja mase plač in, ustreznost tega sistema je bila večkrat preverjena.

Že leta 2011 je OECD, organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, ugotovila, da je bila izvedena reforma dosežek in napredek, tako da, izhodišče je očitno bilo dobro, že takrat pa nam je priporočila nadaljnje reforme, ker, kot so rekli, sistem kljub nekaterim mehanizmom ni dovolj elastičen in ne omogoča avtonomije menedžmentu in poznejši posegi tega niso spremenili. Seveda s tem ne trdim, da je to nekaj, kar je lahko storiti, a v teh devetih letih je verjetno prišel čas, da to vsaj poskušamo. Leta 2015 je MJU, torej ministrstvo samo, prav tako naredilo analizo plačnega sistema in prišlo do zaključka, da je reforma uspela uresničit nekatere od teh ciljev, ki so bili zadani, pri nekaterih pa je ostala na pol poti ali se celo oddaljila.

Kot so navedli, so bili uresničeni cilji uvedbe enotnega transparentnega in javnofinančnega obvladljivega sistema. Tega sistemu zaenkrat ne gre oporekat. Cilj določitve ustreznih razmerij med plačami javnih uslužbencev in s tem tudi načela enakega plačila za delo na primerljivih delovnih mestih, pa je bil uresničen le deloma. V precejšnji meri je k temu prispeval tudi način uvrščanja delovnih mest v plačne razrede brez ustreznih primerjav vsebine opravil in nalog na delovnih mestih. Torej, cilj zagotovit fleksibilen in stimulativen plačni sistem, je ostal neuresničen.

Posledično, je višina plače javnega uslužbenca, premalo povezana z rezultati dela. Delno zaradi relativno toge zakonske ureditve, ki je očitno preferirala ta cilj javnofinančne obvladljivosti, pa hkrati poskušala določat javnim uslužbencem čim bolj jasno določene pravice. Delno pa je seveda to tudi posledica varčevalnih ukrepov, za katere vsi vemo, da smo bili vanje primorani, posegali pa so v najbolj stimulativne dele plačnega sistema.

V preteklih letih so bile konkretne spremembe že pripravljene, vsebovale so rešitve v smeri želenih ciljev, ki sem jih omenil, vendar do rešitve ni prišlo. Ko gledam plačni sistem, katerega del sem bil sedaj 5 let, tudi v funkciji tistega, ki ocenjuje svoje sodelavce, sem ugotovil, da se seveda, sistem ima precej anomalij. Lahko se je zgodilo, da je bila plača v plačni skupini najnižja od minimalne plače, k boljšemu stanju pa seveda ni prispeval niti že omenjeni ZUJF. Dejstvo pa je, kar je povedal že minister, ki opravlja tekoče posle na tem istem mestu, z ZUJF je dal javni sektor svoj velik prispevek k reševanju krize, to je dejstvo.

S tem v zvezi, pa, to bom verjetno poudaril še nekajkrat, moram povedati, da nisem naklonjen spremembam, samo zaradi sprememb, kar je dobro in veliko se je delalo dobro, bom, če mi boste izrekli zaupanje, spoštovani poslanke in poslanci, nadaljeval in po potrebi okrepil. Minister, ki opravlja tekoče posle, je že načel diskusijo o anomalijah plačnega sistema in mi bomo to razpravo nadaljevali, kot rečeno, pod pogojem, da zaupanje prejmem.

Vsekakor je ključna stvar, ki ne sme bit nikoli pozabljena, je komuniciranje z vsemi deležniki. Ni mi treba pojasnjevati, kar veste poslanci še mnogo bolje, gre za dialog v razmerah, ko vemo, da anomalije so, morda tudi sistemske, a da je masa plač žal omejena. Ena od rešitev je zato tudi ustrezno oziroma ustreznejše variabilno nagrajevanje. Izziv je povečati variabilni del mase za plače, ne da bi se povečal skupni obseg plač. Tak model je mogoč, pravičen, nagrajeval pa bi nadpovprečno uspešne delavce. Tudi na tem mestu zgolj ponavljam želenega predhodnika, da je razlike v kakovosti dela treba prepoznati in jih nagraditi.

Oblikovanje modela morajo biti vključiti sindikati, ki bi moral biti ravno tako cilj odprava uravnilovke v plačah javnega sektorja. Ključna sta torej kontakt in komuniciranje, čim več sodelovanja, saj nismo prišli uničevati sistema, temveč ga nadgraditi. Konkretni primeri so, kot sem rekel anomalije. Ali so sistemske, v tem trenutku ne morem reči, vem pa da denimo na centru za socialno delo, na ministrstvu in na upravni enoti, ki sta si oziroma so si vsak sebi 150 metrov ali sto metrov, sedijo javni uslužbenci, ki opravljajo istovrstno enako odgovorno delo.

Torej na primer priprava odločb za otroški dodatek ali odločbe za gradbeno dovoljenje za preprosto zgradbo. Ali če je eden plačan 1500 evrov, drugi pa 1000 evrov neto, je vsakomur jasno, da nekaj ni v redu. Odstopanja so seveda mogoča zaradi nekih objektivnih okoliščin, a tako velika preprosto v tem trenutku ne vidim, da bi lahko bila. S tem povezana problematika ali če hočete prvi korak k rešitvi, je tudi prva točka koalicijske pogodbe. To je vzpostavitev centralne kadrovske baze, vseh zaposlenih v javni upravi, z vpisom del in nalog.

Državna uprava, kakor sem bil informiran to že ima. Dejstvo pa je, da so vpisi teh nalog, konkretni vpisi delovnih mest, pogosto stari 20 let, neustrezni tudi zaradi napredka tehnologij in res zelo poenostavljeno povedano, v državi ne vemo, kdo kaj dela na katerem delovnem mestu. Če bi to vedeli, bi bilo bistveno lažje tudi izvesti racionalizacijo, ki pa v moji percepciji ni odpuščanje, nikakor.

Naslednja s tem povezana problematika je pomanjkanje norm, standardov, popisov del. Eden od, bom rekel pozitivnih primerov, so medicinske sestre. Torej stroka, ki so sami določili sami sebi standardna merila. Politika jim tega jasno ne more. Ključno pa je, da brez dobrega zavedanja tega kar imaš, v smislu kadrov in kompetenc učinkovitost dela nujno trpi. Zato je taka celovita evidenca eden od prvih korakov.

Če, glede na opozorilo zaključim to točko, sistem bomo oziroma bi pod pogojem / nerazumljivo/ zaupanja, pregledali dosedanje dobre prakse absolutno nadaljevali, kar je malo slabše bomo pa popravili. Vse v prid javnim uslužbencem in kakovosti storitev za stranke. Glavni cilj pa je, kakorkoli se to komu sliši floskula, pošteno plačilo za pošteno delo. Res pa je, da sta pogoj za kakršnokoli spremembo, še enkrat poudarjam, družbeni konsenz in finančna vzdržnost.

To sta ključna pogoja. Druga s tem, bom rekel povezana naloga, povezana v smislu evidence je vzpostavite centralne baze vseh delovno materialnih sredstev in nepremičnin, ki so v državni lasti. V roke sem dobil zelo sveže povpračilo odbora oziroma komisije, ki je pregledovala podlage za obdavčitev nepremičnin. To ni, bi rekel bilo vprašanje s katerim sem se sicer ukvarjal, ali pa ki bi bil v moji pristojnosti kot eventuelno ministra, so pa naredili zelo natančen popis stanja nepremičnin v lasti države.

Stanje na, 31. december 2019, oprostite mi, ker vas bom malo obremenjeval z podatki, ampak so res zelo zanimivi, je da je bilo po GURS-u število parcel brez upravljalca 33 tisoč 928, od tega v lasti Republike Slovenije 30 tisoč 337.

Potem imamo pa še kategorije javno dobro, družbena lastnina, teh je 85 in ostalo. Torej to kaže, da popis, torej osnova za zavedanje potreb imamo, vsekakor pa manjka izvedba do konca. Na univerzi, kjer sem bil na fakulteti zaposlen, smo to intenzivno urejali v lanskem letu.

Ta Projektni svet za prenovo sistema obdavčitev nepremičnin je tudi že dal neke napotke, ki sem jih, kolikor sem se seznanil s problematiko, brez težav ponotranjil. Torej, dejstvo je, da sta projekt vpisa lastnikov v zemljiško knjigo in upravljavcev v zemljiški kataster, kataster stavb in register nepremičnin ter projekt urejanja podatkov o nepremičninah v lasti ali upravljanju države v teku. Stanje konec leta 2019 je po njihovem mnenju delno zadovoljivo, to ni slab začetek. Dejstvo pa je, da je Vlada februarja 2018 sprejela sklep, na podlagi katerega bi morali upravljavci nepremičnin v lasti Republike Slovenije najpozneje do 1. avgusta 2019 v centralni evidenci nepremičnin, torej CEN, v zemljiškem katastru, katastru stavb ter v register nepremičnin, REN, vpisati oziroma posodobiti podatke za vse nepremičnine v lasti Republike Slovenije, s katerimi upravljajo. MJU jih je po tistem še večkrat pozval; na poziv so se v dogovorjenem roku odzvali le štirje upravljavci. Tu pa je prostor za napredek. In dejstvo je, da vsak lastnik, vsak mali ekonomski subjekt, izhodišče je, da ve, kaj ima, kaj upravlja. Menim, da je zgolj izpolnitev tega, kar je bilo že s poglobljeno analizo ugotovljeno, polovica dela, ki ga je treba v tej smeri opraviti. Seveda pa je drug korak oziroma simultan korak, da morajo upravljavci tega nepremičnega premoženja v lasti Republike Slovenije čim prej poskrbeti za ustrezno pravno in funkcionalno urejenost nepremičnega premoženja.

Eno od področij resorja oziroma Ministrstva za javno upravo je tudi digitalizacija. Z roko v roki z digitalizacijo gre tudi debirokratizacija. In to je področje, ki je meni osebno najbližje; sicer kupi papirjev tukaj ne pričajo o tem, ampak sem naklonjen čim manj papirnemu poslovanju, če je le mogoče, pod pogojem, da zagotovimo ustrezno kakovost opreme, da ne gre na škodo zdravja zaposlenih. Glavni cilj MJU na področju informacijske družbe je praktično vedno izboljšanje digitalne konkurenčnosti Slovenije in s tem napredovanje na indeksu digitalne ekonomije in družbe, DESI. Fokus v naslednjih, upam, da vsaj dveh letih je nadaljnja digitalizacija javne uprave in poenostavitev procesov, vzpostavitev ustrezno reguliranega poslovnega ekosistema za večjo pravno varnost, s ciljem, da postane Slovenija privlačna za podjetja na področju digitalne ekonomije. Na primer, na področju »blockchaina«, fintecha, umetne inteligence. Gotovo ste seznanjeni, da imamo v Sloveniji Unescov sedež za umetno inteligenco. To je konkurenčna prednost, ki bi jo veljalo izkoristiti. Bistveni ukrepi na področju digitalizacije so pa predvsem tudi v olajšanju življenja državljanov in povečanju učinkovitosti, kar gre z roko v roki tudi z olajšanjem dela zaposlenih v javnem sektorju in sicer. Ena od teh končnih ciljnih zgodb je uvedba e-identitete. Trenutno je v javni obravnavi Predlog zakona o elektronski identiteti in storitvah zaupanja, to je prvi korak. Že dlje časa se pripravlja na Ministrstvu za javno upravo tudi Zakon o elektronskih komunikacijah. Spremembe v Zakonu o informacijski varnosti bodo ključne, kajti pri vseh teh tehnoloških napredkih oziroma tehnoloških prebojih je ključno vprašanje varnost, varnost podatkov, zdravje, okolje. Torej, ključen izziv je nekako kot nadpomenka prilagajanje obstoječe zakonodaje sodobnim digitalnim izzivom v družbi. Prestavljajte si, da ne potrebujemo več 5 različnih digitalnih certifikatov, 5 različnih vstopnih točk za širok nabor storitev, ki jih nudi državna uprava, temveč, da bi bil digitalni certifikat naš, recimo temu podpis, inkorporiran v osebno izkaznico. Vse na enem mestu, pri meni. To, jasno, s seboj pripelje mnogo pomislekov, strahov, predvsem z vidika varstva osebnih podatkov, a v končni fazi, vsakič, ko gremo z bonitetno kartico v trgovino, predamo toliko osebnih podatkov, da… Torej tistega se ne zavedamo. Država bi vsaj poskrbela, da bi se v tem primeru zavedali in informirano odločili.

Tako, izpostavil sem tri, do štiri področja, ki se mi zdijo ne pomembnejša od drugih, ampak morda, no, morda za malo pa res pomembnejša od drugih, vsaj v začetni fazi. Tudi zato, ker podlage na ministrstvu, kolikor sem v tem kratkem času in z ne neomejenim dostopom do informacij lahko ugotovil, že dobro postavljene.

Hvala.

Ja, hvala lepa za to uvodno predstavitev.

V nadaljevanju prehajamo na razpravo članic in članov odbora, da kandidatu za ministra postavijo vprašanja. Pred tem pa mi dovolite še eno pojasnilo – ta vprašanja se nanašajo na delovno področje Ministrstva za javno upravo, ki v skladu z 34.a členom Zakona o državni upravi, pripravlja naloge na področjih javne uprave, sistemskega urejanja, organiziranosti in delovanja javnega sektorja, sistema javnih uslužbencev, plačnega sistema v javnem sektorju, javnih naročil, volilne in referendumske zakonodaje, sistemskega urejanja, splošnega upravnega postopka, sistemskega urejanja upravnih taks, upravnega poslovanja, upravljanja z informacijsko komunikacijskimi sistemi, zagotavljanja elektronskih storitev javne uprave in tako naprej. Preko odprave administrativnih ovir, naloge na področju sistemskega urejanja, ravnanja s stvarnim premoženjem države in lokalnih skupnosti, centraliziranega ravnanja s stvarnim premoženjem države, načrtovanja in koordiniranja prostorskih potreb organov državne uprave, ter drugih nalog, na področju ravnanja s stvarnim premoženjem, v skladu s predpisi in aktom Vlade.

Široko področje, verjamem, da tudi veliko vprašanj, tako da, apeliram vseeno na vas, no, da poskušamo to predstavitev oziroma ta vprašanja strnit v čas, ki nam je za to na voljo, do 15. ure.

Do sedaj imam 4 prijavljene k razpravi, in sicer, 5, 6, tako da prvi dobi besedo Nik Prebil, Lista Marjana Šarca.

Izvolite.

Najlepša hvala, gospod predsednik. Kolegice in kolegi, spoštovani gospod kandidat za ministra, lep pozdrav še iz moje strani.

Ja, dejali ste, da gre za izredno široko področje. Strinjam se z vami in bom se potrudil, da bom čim krajši, ampak vseeno, nekako temu primerna bo moja dolžina razprave in postavljanje vprašanj, kajti tudi sam se bom, nekako, v določenih sklopih dotaknil področij, ki ste jih omenil.

Kar se tiče prenove enotnega plačnega sistema in javnih plač, glede na značilnosti posameznih poklicev v sistemu, se lahko strinjava, da bi opredelitev od tega nagrajevanja na učinkovitost in uspešnost, bila seveda nujna. Vseeno, menim, da je to področje treba urejati previdno in s predvidljivi posledicami. Zdaj, glede na ukrepe, ki ste jih omenil, naj bi ta nova Vlada prenovila ta plačni sistem in uvedla stimulativno nagrajevanje javnih uslužbencev, z uvedbo variabilnega dela plač. Zdaj vemo, kaj to pomeni, da so torej izstopajoči in dobro za svoje delo nagrajeni in tukaj se potem pojavi moje prvo vprašanje in sicer, kako konkretno boste to storili? Gre torej za ta variabilni del, dodatna sredstva, oziroma, kako boste to zagotovili, da se masa za plače ne bo povečala. Ali gre tukaj zgolj za ukrep, da se bo potem jemalo od plač tistim, ki dela opravijo slabše?

Zanima me tudi, kakšni bodo kriteriji za nagrajevanje javnih uslužbencev? Namreč sem mnenja, da vzpostavitev kriterijev je prva stvar, ki jih moramo določati predno se ob dobrem in slabem delu zaposlenih lahko pogovarjamo.

In s kakšnimi ukrepi boste torej te nadpovprečno produktivne na eni strani in neizpolnjevanjem ciljev na drugi uredili in kdo bi tisti, ki bo o tem presojal. Ali bo to morebiten nov zakon ali boste to prestavili na pleča delodajalca. Zanima me tudi, ali nameravate izločiti posamezne skupine zaposlenih iz enotnega plačnega sistema o javnem sektorju.

Slišali smo včeraj kandidata za obrambo, gospoda Tonina, da je vojsko potrebno izvzeti iz enotnega plačnega sistema. Torej me zanima, kako boste to storili in ali k temu spada tudi policija, zdravniki in tako dalje, ker vemo, kakšen val bi povzročilo izvzetje enega poklica. Izvzetje večih pa lahko sesutje enotnega plačnega sistema oziroma nenadzorovano rast plač predvsem, ne toliko kot sprememba enotnega plačnega sistema.

Zanima me tudi, kako bost uredili področje v katero je izjemno kritično danes, to je 17 plačnih razredov, ki so pod minimalno plačo. Zanima pa me tudi vseeno, če se že dotikam tistih najnižjih, kako boste uredili, predvsem plačna nesorazmerja, ki so nastala med tistimi, ki so višje oziroma bolje plačani. Ne nazadnje tudi funkcionarji, vemo kaj je Računsko sodišče opozorilo, da v javnem sektorju nastajajo huda nesorazmerja v plačah in da bi bilo te potrebno zvišati do 40 %, to pomeni kar velik finančni zalogaj in kakšno je vaše mnenje do tega zvišanja plač in kako boste to uredili, če je to vaš namen.

Zdaj v koalicijski pogodbi piše tudi, da je javni sektor preobilen, a po drugi strani ste že napovedali oziroma je napovedal predsednik vlade nastanek nekaterih novih institucij. Zdaj, lahko da so seveda potrebne, ampak ali se ne bo s tem povečalo število zaposlenih ali gre zgolj za kadrovske prerazporeditve. Predsednik vlade je dejal tudi, da primanjkuje kadrov v gospodarstvu.

Rekli ste, da v javni upravi so kvalitetni kadri. Strinjam se z vami. A kako in na kakšen način boste te kadre iz javne uprave prenašali v gospodarstvo, če je to namen tega, kar je izjavil gospod Janša. Zdaj, med drugim je tukaj tudi napoved zniževanja javne porabe. Zdaj, ko se vedno to omenja, ja lahko govorimo o racionalizaciji nekih papirnatih tehnologij in materialov, ki jih uporabijo, lahko pa govorimo tudi o zniževanju delovne sile. Mnogi izmed kolegov so opozarjali, da je v javnem sektorju preveč ljudi, ki ne delajo nič in da bi jih bilo potrebno odpustiti.

Torej ali in kako se bodo tudi zmanjšali stroški zunanjih sodelavcev in na kakšen način se boste lotili zmanjšanja javne porabe, da do odpuščanj, katerih ste rekli, da jih ne bo resnično ne bo prišlo. Zdaj, strinjam se, da bi morala Slovenija postati bolj učinkovita in da birokratizirana država in v okviru te birokratizacije, ki je napovedana, me zanima ali je vaše mnenje in vaš cilj tudi odpravljanje številnih predpisov in podzakonskih aktov, ki so v naši državi verjetno res predstavljajo en del te birokratizacije, s katero se želimo spopadati.

Kako bo v okviru te birokratizacije vplivala oziroma delovala tudi reorganizacija in racionalizacija organov, zavodov in služb tudi na terenu. Vemo, da je tam, kar nekaj število zaposlenih, ki se jih morda ne nek način dokaj slabo nadzoruje kaj počnejo in kako se sredstva porabljajo. Torej na kakšen način boste te zadeve omejili.

K temu bi se navezal še za s prostorskimi pogoji upravnih enot. Vsi vemo, da je tukaj težava, torej kako boste te stvari urejali, bo šlo za združevanja teh prostorov, krajevnih uradov in tako dalje. Zdaj, kar ste dejali glede centralne kadrovske evidence, jaz se strinjam. To je stvari, ki nudi boljšo preglednost in učinkovitejšo kadrovsko upravljanje v državni upravi. Nekaj od tega sicer deluje, kajne, to smo slišali. Verjetno je malček razpršeno, tako da bi vseeno tukaj majčkeno bolj konkretno prosil, kakšni podatki se bodo tam zbirali, v tej bazi? Ali gre torej zgolj za posodobitev opisa nalog, ali imate v načrtu še kaj drugega? Pred vsem tem, ko sem pa govoril v okviru nagrajevanja, pa me zanima še, kaj menite in kako boste uredili to področje? Namreč, ali nameravate povečati tudi pristojnosti teh predstojnikov v javnem sektorju, ob hkratnem nekem »okrepljenju« osebne odgovornosti za doseganje ali nedoseganje rezultatov? Namreč vemo, da v naši državi redko kdo odgovarja tudi za številne izgubljene milijone in me zanima, kako boste te stvari uredili?

Zdaj, to je mogoče za začetek nek prvi sklop, ki se tiče enotnega plačnega sistema in debirokratizacije, bi se pa navezal še na drugi sklop, ki se neposredno tiče tega, kar sem zdaj govoril in to je digitalizacija. Hvala, ker ste to omenil. Vem, iz kakšnih krogov prihajate in da ste se s tem ukvarjali. Namreč, mnenja sem, da je uvajanje digitalizacije z namenom krepitve konkurenčnosti v slovenski industriji vsekakor nujno. Zdaj, tukaj, po mojem mnenju malček zaostajamo. Nove tehnologije, neki temelji, ki prihajajo, so prehiteli, nenazadnje, v enem obdobju tudi Evropsko unijo, ki se je sicer dvignila in prihaja v korak z Združenimi državami Amerike, Kitajsko in Japonsko, ki so nekako pionirji na tem področju in nekatere ukrepe, kot rečeno, je minister za javno upravo iz kvote LMŠ že začel urejati, stvari se posodabljajo, a bi vseeno želel mičkeno bolj konkretno, na kakšen način boste prispevali, poleg tega, da ste porekli e-identiteta, s kakšnimi ukrepi boste prispevali torej k digitalizaciji javne uprave in predvsem, kakšni so prednostni koraki prioritetne naloge, na področju digitalizacije? Lahko ta odgovor mi tudi združite s tistim od debirokratizacije, nenazadnje se močno povezujeta. A vendar vemo, da popolne digitalizacije, neke uvedbe umetne inteligence, katero živimo, pač ta trenutek na vseh področjih, enostavno ne bomo mogli uvesti, torej, kaj so za vas prioritete?

Zelo pereča zadeva v naši javnosti, verjetno še vedno, je 5G tehnologija. Marsikdo se o tem sprašuje, kaj se bo zgodilo, kaj se dogaja…? Torej, me zanima, kakšna je vaša vizija razvoja te tehnologije? Kakšno je vaše mnenje glede na različna stališča, ki so jih v naši državi, smo jih slišali, torej nasprotniki in podporniki in, torej, kako se bo to uvajalo?

Bi se pa za konec dotaknil samo še ene stvari, do katere se niste opredelili, pa bi po mojem mnenju morda morali in to je javno naročanje. Jaz osebno in tudi stranka, se zavzemamo za centralizacijo javnega naročanja, ne glede na to, da smo govorili o temu, da bi državo radi decentralizirali. To je seveda nujno, a na tem področju se pa mi zdi, da je centralizacija vseeno za uspešno delovanje nujna. Zdaj, tukaj bi vam postavil vprašanje, ki se zastavlja številnim, tudi govora je bilo, že veliko o tem, ali boste Zakon o javnem naročanju pisali na novo ali bo šlo zgolj za spremembe, tega zakona? Zdaj vemo, da so se neke stvari že premaknile pri teh velikih projektih, multimilijonskih. Ta ukrep seveda podpiram, a vendar, sem mnenja, da zgolj najnižja cena pri nekih javnih postopkih, ne sme biti edino merilo. Ne glede na to, moramo tukaj tudi upoštevati standarde varovanja okolja in spoštovanja nekih delavskih pravic in videli smo že, da lahko nas najnižja cena velikokrat tudi tepe na dolgi rok in je potem projekt bistveno dražji, kot je bil prvotno zasnovan. Torej, katere konkretne spremembe Zakona o javnem naročanju nameravate izpeljati ali pa pač bo šlo za nov zakon?

Toliko mogoče, za sedaj. Hvala.

Naslednja ima besedo poslanka Bojana Muršič, Poslanska skupina Socialni demokrati.

Hvala lepa, predsedujoči, za besedo. Spoštovani kandidat za ministra, gospod Koritnik. Dovolite mi, da najprej izpostavim nekaj besed. Današnje zaslišanje bomo opravili v okoliščinah, ki so globalno in v tem trenutku izjemno zahtevne za našo državo. Najbolj pomembno je, da se vsi zavedamo, da je naša skupna dolžnost in prioriteta, da poskrbimo za varen prehod v obdobje, ko naša glavna skrb ne bo več možnost pandemije, ampak vprašanje, kako sanirati posledice in aktivirati razvojne priložnosti. Strateško pomembno je tudi, da kljub menjavi oblasti zagotovimo nemoteno delo vseh ključnih služb v državi, da zaupamo stroki in znanosti ter da državljanke in državljane vodimo kot odgovorna politika, ki razume, kdaj je čas za ideološke razprave, kdaj je čas, da preprosto stopimo skupaj.

Seveda bomo danes Socialni demokrati odpirali zahtevna vprašanja, ampak naša prva skrb je organiziran in miren prehod čez to viharno virusno obdobje, ki smo mu priče, ampak verjamem, da znamo in zmoremo.

In zdaj, če mi dovolite, bi prešla na vprašanja oziroma se malce dotaknila kandidata za ministra.

Najprej moram reči, da sem si ogledala vaš življenjepis. Iz vaše uvodne predstavitve izhaja, da ne poznate tako dobro javne uprave in kaj vse spada v to. Vaše delo se je nanašalo, kot ste navedli v svojem življenjepisu, na založništvo, opravljate delo tajnika fakultete, bili ste tudi nekaj časa novinar. Seveda, absolutno ne osporavam tem vašim izkušnjam, te vam bodo izjemno v pomoč pri vašem nadaljnjem delu na ministrstvu, v kar ne dvomim, da boste danes deležni podpore. Ker je Ministrstvo za javno upravo izjemno široko, v katerega ne spada zgolj plačni sistem, o katerem ste govorili, ne spada zgolj digitalizacija, pa tudi ne samo stvarno premoženje, ampak spada tudi javno naročanje, tudi volilna in referendumska zakonodaja, korupcija, integriteta, tudi nevladne organizacije in nenazadnje, najpomembnejša, lokalna samouprava.

Če začnem pri pokrajinah. Začela bom predvsem s tem, ker verjamem oziroma vem, da ste bili v delovni skupini, ki je pripravljala zakonodajo na tem področju, za ustanovitev pokrajin. Zanima me - in tudi v koalicijski pogodbi je 7. točka koalicijske pogodbe javna uprava, pravosodje -, na kakšen način in s katerimi ukrepi boste krepili avtonomijo občin, kako je s financiranjem občin. Na tem mestu bi rada izpostavila, da me zanima vaše mnenje glede Zakona o razbremenitvi občin, kajti v zakonodajni postopek imamo vložen zakon, žal je včeraj bil izglasovan umik te točke oziroma Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki nekako zavira zakonodajni postopek tega zakona, o katerem govorim, Zakon o razbremenitvi občin. Po poslovniku je jasno, da bomo prej ali slej morali o tem zakonu tudi sicer odločati in kakršnokoli zavlačevanje se mi zdi nedopustno. Lokalne skupnosti pričakujejo to razbremenitev in so nas tudi vsa tri združenja pozivala k temu že pred dobrim mesecem, da sprejmemo ta izjemno pomemben zakon za lokalne skupnosti. Če se samo dotaknem, Ljubljana bi dobila s tem zakonom 3,8 milijona evrov, Maribor 2,2. Prihajam s štajerskega konca, iz četrtega volilnega okraja, Občina Ruše 162 tisoč, Sevnica ob Dravi 76 tisoč, Lovrenc na Pohorju 84 tisoč. In to so zneski, ki niso tako zanemarljivi. Zato bi bilo izjemno pomembno, da bi ta zakon čim prej sprejeli, da se razbremenijo obveznosti občin. Me pa veseli, da imate v koalicijski pogodbi povečanje povprečnin, razen če nameravate ta postopek oziroma ta zakon zavrniti in s povprečninami nekako to pokrivati; to bomo pa videli iz vašega odgovora, zato me zanima, kakšno je vaše mnenje glede tega zakona. In če nadaljujem s temi pokrajinami, s katerimi ste sodelovali. Seveda, normalno vsi si želimo in tudi ustavno določilo je, da je že čas, da ustanovimo pokrajine, z namenom učinkovitega in preglednega upravljanja za zagotavljanje kakovostnih storitev za lokalno in regionalno prebivalstvo ter zagotavljanje skladnejšega regionalnega razvoja.

Lahko se sicer strinjam, da je bilo opravljenega veliko dela, vendar me na tem mestu zanima, kakšna je vaša ocena glede možnosti, da se pokrajine ustanovijo oziroma preoblikujejo, kakšna je finančna ocena celotnega projekta ustanavljanja pokrajin. Če mi dovolite, se bom še malce dotaknila vašega bodočega šefa, ki je v uvodni predstavitvi dejal, pa ga bom kar citirala: »Tudi razprave, ki tečejo v tej smeri, so začete na napačnem koncu. Najprej je treba ljudem predstaviti, kaj bodo z ustanovitvijo pokrajin dobili, potem pa črtati meje, ker si ljudje predstavljajo, da je to zgolj nova birokracija in dodatni fikusi in pisarne, potem seveda javnost temu ne bo naklonjeno. To je potrebno tudi, zaradi boljše organiziranosti države, pri investiranju evropskih sredstev.«

Zato me na tem mestu zanima, kolikšna oziroma kakšna je finančna ocena celotnega projekta in vaše mnenje glede na to izjavo, ki jo je dal bodoči predsednik vlade oziroma predsednik vlade, se opravičujem. Glede plačnega sistem je kolega izjemno dosti že povedal. Seveda včeraj smo slišali na hiringu, da se si želijo izvzeti vojsko iz uslužbenskega sistema. Danes po vsej verjetnosti v popoldanskem času bomo slišali tako tudi za policijo. V petek pričakujem, da bo tudi minister za zdravje rekel, da je potrebno izključiti iz enotnega plačnega sistema zdravnike in tega bo kar precej.

Zato me zanima, kako sploh si predstavljate obdržati ta plačni sistem. In če mi dovolite, bi nadaljevala še z enim citatom predsednika vlade, ki ga je podal v uvodni obrazložitvi. »Zato je treba že na začetku povedati, da so problemi v zdravstvu rešljivi, ampak ne brez tega, da se tam vzpostavi red in ne brez tega, da se spremeni, dogradi plačni sistem.« In to velja še za nekatere druge podsisteme, kajti od leta 2004, je Slovenija del Evropskega prostora, prostora Evropske unije, prostega pretoka kapitala blaga, ljudi in znanja.

In inženirji, zdravniki, medicinske sestre, informacijska tehnologija, strokovnjaki, vrhunski menedžerji, raziskovalci, tega je še veliko, pa bom tukaj zaključila.

S 1. januarjem 2020, se iz definicije minimalne plače izvzema vse dodatke določene z zakonom in drugimi predpisi, ter s kolektivnimi pogodbami. Del plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost. Vsi omenjeni dodatki se prištevajo na polno minimalno plačo, torej dodatki k tem 940,58 evrov bruto. Žal višina minimalne plače v javnem sektorju žal, ali pa na srečo za ene je to enostavno pravilno.

Po mojem bi morala biti minimalna plača še višja, vendar ta minimalna plača seže v 20 oziroma 21 plačilni razred. V 20. oziroma 21. plačnem razredu se danes znajdejo ljudje, zaposleni javni uslužbenci, ki imajo srednješolsko izobrazbo. Zato je povsem na mestu vprašanje marsikaterega izmed zaposlenih, ki ima srednješolsko izobrazbo, zakaj se je izobraževal dobra štiri leta. Kajti drugi, ki so se takoj zaposlili po osnovni šoli in imajo danes seveda že štiri leta delovne dobe, dobijo posledično višjo plačo, kot pa tisti, ki se je zaposlil po srednješolskem sistemu izobraževanja.

In tukaj je izjemno velika diskripancija, ki je zdaj sedaj nastala. Zato me zanima, kako boste rešili to vrzel, ki je nastala. Absolutno pozdravljam, to kar ste navedli, da se boste pogovarjali, da je absolutno nujno pomemben pogovor z vsemi deležniki. Tako da vam želim uspešno delo na tem področju. Me pa na tem mestu plačnega sistema kljub temu zanima, kako si zamišljate prenovo plačnega sistema in uvedbo stimulativnega nagrajevanja javnih uslužbencev z uvedbo variabilnega dela plače? Ali menite, da se to, kar o čemer govorimo, lahko uredi v preostanku tega mandata? Glede na to, da masa plač ostaja na enakem sedanjem nivoju, ali to pomeni, da se bo zmanjševalo število zaposlenih v javnem sektorju? Kakšno je vaše mnenje glede ocenjevanja javnih uslužbencev? To ste sicer rekli, da ste se srečevali s tem, kajti ocene so ključne za napredovanje. Velikokrat pa, verjamem, da ste se tudi s tem soočili, nadrejenega postavlja v izjemno neugoden položaj, saj morajo odločiti v skupini, kdo je najboljši sodelavec, s tem pa prevečkrat postanejo ocene subjektivne in ne objektivne, pa tudi nadrejeni je na tak način, bom rekla, deležen, pod narekovaji ali pa ne, jim zaposleni rečejo, da pač izvajajo kakršenkoli mobing nad njimi. V okviru vaše koalicijske pogodbe navajate tudi reorganizacijo in nacionalizacijo organov zavodov služb in krepitve operativnih služb na terenu. Absolutno pozdravljam, ampak kljub temu bi se na tem mestu dotaknila upravnih enot. Osnovni namen teh upravnih enot je približevanje upravnih storitev uporabnikom. Pred leti smo bili deležni temu, da so upravne enote začele ukinjati krajevne urade na podeželju oziroma v manjših krajih. Zato me izjemno zanima, kako nameravate oziroma ali boste pustili takšno organiziranost upravnih enot, kot je danes, in kako boste spodbudili to decentralizacijo in približevanje storitev državljankam in državljanom predvsem na periferiji? Veliko je bilo že sicer povedanega, ampak bi še mogoče se dotaknila zgolj 2 zadev. V koalicijski pogodbi pod točko 2, 7. poglavja je zapisana tudi vzpostavitev centralne baze vseh delovnopravnih sredstev in nepremičnin, ki so v državni lasti. O tem ste danes tudi govorili. Me zanima, ali je po vaši presoji možno to urediti v naslednjih 2 letih. Zakaj o tem govorim? Kajti pred desetletjem, leta 2010 smo že sprejeli zakonodajo, na podlagi katere bi se vzpostavil ta nepremičninski sklad, ki bi vodil centralno evidenco nepremičnega premoženja v lasti države in nepremičnega premoženja v lasti drugih oseb javnega prava, katerega ustanoviteljica je Republika Slovenija. Žal pa je Vlada Republike Slovenije 23. 2. 2012 odločila, da se ustavijo vse aktivnosti v zvezi s konstituiranjem javnega sklada, kar pomeni, da naloge ravnanja z nepremičnim premoženjem države še naprej opravljajo sedanji upravljavci. Zato na tem mestu tudi to vprašanje. Pa dotaknila bi se še malce te volilne zakonodaje. Še vedno nismo prilagodili Zakona o referendumu in ljudski iniciativi spremembi Ustave Republike Slovenije iz leta 2013 in ustavni odločbi iz leta 2018 oziroma natančneje iz januarja 2018, kjer ni urejen referendumski spor. Poskus spremembe Zakon o referendumu in ljudski iniciativi za uskladitev z Ustavo je bil v prejšnjem mandatu. Nespretno je tudi propadel. Sedaj pa je zakon praktično pripravljen na Ministrstvu za javno upravo. Zato me zanima, ali nameravate s tem predlogom nadaljevati postopek, ampak me na tem mestu zanima, če boste tako nadaljevali, morebitna časovnica. Podobno kot pri tem referendumu, kot pri referendumskem sporu, pa tudi pri volilni zakonodaji nimamo ustrezne ureditve predhodnega in naknadnega volilnega spora, ki ga tudi moramo urediti zaradi vrste volitev na lokalni in državni ravni. Kako se boste lotili tudi tega vprašanja? Zakaj na to navajam? Kajti za oba, bom rekla oba, bom rekla, zakona, je potrebna široka politična podpora, saj Zakon o referendumu in ljudski iniciativi in Zakon o volitvah v Državni zbor terjata relativno večino in absolutno večino, dve tretjini, se pravi, relativno večino potrebuje Zakon o referendumu in ljudski iniciativi in absolutno, Zakon o volitvah v Državni zbor, z dvotretjinsko večino poslank in poslancev.

Toliko zaenkrat. Obseg javne uprave je izjemno širok, tako kot sem omenila, ampak verjamem da, glede na to, da ne prihajate iz rega področja, tako globalno, da bo potrebno še veliko stvari se pogovorit in se seznanit. Želim vam uspešno delo in te odgovore bi pa želela, da mi jih podate.

Hvala lepa.

Naslednja ima besedo poslanka Lidija Divjak Mirnik, Lista Marjana Šarca.

Izvolite.

Hvala lepa, predsednik, za besedo. Lep pozdrav, spoštovani kandidat.

Zdaj, gospa Muršič je pravkar pred menoj kar nekaj stvari že vprašala, ki sem jih tudi sama želela, zato bom se jaz, bom probala biti zelo, dosti krajša in slediti temu, gospod predsednik, kar ste na začetku povedali.

Spoštovani kandidat, hvala za vašo predstavitev. Iz vašega CV-ja izhaja, da ste zelo zasedeni gospod z dosti funkcijami. Ali ste se temu res pripravljeni odreči za to leto, mogoče dve? To je bolj retorično vprašanje, sicer. Všeč mi je bilo v vaši predstavitvi, ko ste povedali, da je ogromno dela bilo v tem mandatu narejenega. Res je. Minister Rudi Medved, ki prihaja iz Liste Marjana Šarca, je ogromno stvari opravil v tem času. Velja za zelo delavnega človeka in jaz bi se mu sama na tem mestu res zahvalila, da je opravil veliko delo. Jaz upam, da boste to delo tudi nadaljevali.

Zdaj pa k vprašanjem. Jaz bom o štirih sklopih govorila in kot rečeno, bom probala res biti zelo kratka. Prvič – financiranje in krepitev avtonomije občin. O tem vi niste govorili nič. Zdaj, v LMŠ se zavzemamo za to, da je potrebno prevetriti to zakonodajo, ki je vezana na lokalno samoupravo in seveda povečati pristojnosti in odgovornosti lokalnih skupnosti. V vašem koalicijskem sporazumu ste izpostavili za cilj krepitev avtonomije občin. Prvo vprašanje; na kakšen način se boste tega lotili? Drugič; kaj želite z večjo avtonomijo občin doseči? Tretjič; lahko izpostavite nekaj najpomembnejših konkretnih ukrepov za dosego tega cilja?

Bilo je že nekaj povedanega tudi o ZFRO-ju. Zanima me, torej, kaj menite o tem zakonu, ali ga boste nadaljevali? Z njim bi namreč 31 milijonov občine prihranile, ker bi se to preneslo na državo. Pri tem, v vaši koalicijski pogodbi pišete tudi o tem, da boste dvignili povprečnine za občine. Namreč, župani si zelo želijo drugačen način izračuna povprečnin, zato me zanima, kako boste izpeljali? Od kod boste vzeli denar za te višje povprečnine? In pa tretjič pri tem vprašanju, ali boste uvedli dve različni formuli - eno za občine in drugo za mestne občine? Mi vemo, da so mestne občine pri tej formuli zelo prikrajšane, ker pač opravljajo dodatna dela, ki jih druge, manjše občine, ne. Zato torej vprašanje, ali boste uvedli dve različni formuli, eno za manjše in drugo za mestne občine? Mimogrede, to je baje bilo dogovorjeno takrat, ko se je sprejemal Zakon o glavnem mestu, pa potem do tega drugega koraka ni prišlo. Zakaj, pa pravzaprav jaz ne vem. In pa še enkrat, kot sem dejala, kje boste dobili denar za višje povprečnine?

Potem, v okviru teh višjih povprečnin, me zanima tudi, to, kar piše v vaši koalicijski pogodbi – ponovna uvedba brezplačnega vrtca za drugega in vse naslednje otroke, ki so istočasno vključeni v vrtec, ter spodbujanje za večjo vključenost vseh otrok v vrtce vsaj eno leto pred začetkom osnovne šole. Od kod boste dobili ta denar? Lani je bilo iz občinskih proračunov plačanih 302 milijona evrov za subvencije vrtcev. Dodatno polno subvencioniranje vrtcev za otroke, predvidevamo, da pomeni ca 100 milijonov dodatnih javnofinančnih izdatkov. Kje jih boste dobili? Pa z višjo povprečnino mislite v tej koalicijski pogodbi tudi graditi domove za starejše. Jaz se bojim, da boste morali to povprečnino še bolj dvigniti, ker vse to s tem denarjem ne bo šlo. Ampak ne glede na to, mene zanima, kako se boste lotili tega velikega izziva.

Nadalje, drugi podsklop, ustanovitev pokrajin. V LMŠ smo že zelo jasno povedali, da podpiramo ustanovitev pokrajin. Je pa zanimivo, da v vaši koalicijski pogodbi tega ni moč zaznati, vi tu nimate zaveze, da boste ustanovili pokrajine, čeprav je stranka SDS večkrat izpostavila, da bi bil razvoj regij hitrejši, če bi imeli pokrajine, s čimer se osebno zelo strinjam. Torej, vprašanja: prvič, kakšno je vaše mnenje glede vzpostavitve pokrajin; drugič, kako si predstavljate svoj model pokrajin; tretjič, kolikšno število pokrajin predvidevate; četrtič, katere naloge, pristojnosti ter obseg virov bi se po vašem mnenju moralo prenesti na pokrajine; petič, kako vidite pokrajine v odnosu do občin; in šestič, moje zelo osebno vprašanje, ker prihajam iz Maribora, ali se strinjate s posebnim statusom Ljubljane in Maribora v kontekstu pokrajin.

V podsklopu volilna zakonodaja; vemo, kaj se je dogajalo prejšnji teden. V LMŠ podpiramo spremembo volilnega in političnega sistema, s tem namenom smo podpisali tudi zakon, ki je bil zavrnjen prejšnji teden. Na kakšen način boste vi implementirali odločbo Ustavnega sodišča glede volilne zakonodaje, predvsem v luči tega, da je stranka, ki ji pripadate, podprla ta zakon, medtem ko vodilna stranka vaše koalicije tega ni podprla. Mislim, da se boste morali tu dobro pogovoriti v tej vaši koaliciji.

Pa še četrti sklop, ki bi ga odprla, to je sklop nevladnih organizacij. V LMŠ se zelo zavzemamo in spodbujamo delovanje nevladnih organizacij. Se mi pa zdi, da boste pa vi imeli tu malce težav. Zakaj? Bom približno citirala gospoda Branka Grimsa iz leta 2018, ko je napovedal, da če bo SDS zmagala na volitvah, bodo absolutno ukinili financiranje vseh nevladnih organizacij. Zato vas, spoštovani gospod kandidat, sprašujem, prvič, ali boste res ukinili financiranje vseh nevladnih organizacij. Drugič, kakšno je vaše stališče v zvezi s financiranjem nevladnih organizacij. Namreč, ukinitev nevladnih organizacij pomeni konec gasilskih, športnih, kulturnih, turističnih društev, tudi športa marsikje, v marsikateri občini, nenazadnje tudi katoliških vrtcev pa osnovnih šol, pa da o društvih upokojencev niti ne govorim. Samo v informacijo, nevladne organizacije so lansko leto dobile 300 milijonov evrov, v ta denar pa spadajo naslednja društva: lokalna kulturna društva, lovske, ribiške družine, prostovoljna gasilska društva, društva upokojencev, slovenski amaterski vrhunski športniki, oskrba invalidov v invalidskih društvih, tudi ogromno denarja gre za socialnovarstvene programe duševnega zdravja, preprečevanja nasilja in alkoholizma, pomoč brezdomcem, škofijski lokalni Karitas, Rdeči križ, skratka, da ne naštevam. Ali mislite res ustaviti financiranje nevladnih organizacij, kot pravi gospod Grims. Ker ste tu, se mi zdi, precej kontradiktorni, govorim o SMC-jevem volilnem programu in seveda o SDS-u. Če tega ne boste storili, me zanima, kako boste to pravzaprav preprečili.

To je za enkrat to, bom pa se še oglasila sproti. Hvala lepa.

Ja, proceduralno se je k besedi javil poslanec Branko Grimms.

Izvoli.

Ja, hvala gospod predsedujoči.

Najprej bi vas pozval, da poveste spoštovani gospe, ki je zdaj govorila, da lagati ni lepo. Drugo, kar pa je, da če se sklicuje name, jaz sem takrat bil kristalno jasen, da bi po mojem mnenju bilo treba ukiniti oziroma omejiti financiranje tistim nevladnim organizacijam, če citiram: »ki so utemeljene na LGTB ideologiji, kot je mirovni inštitut kar sem izrecno poudaril in seveda, ki pomagajo ilegalnim migrantom pri udoru na ozemlje Republike Slovenije. Kar pomeni, da delajo škodo.«

No, toliko če že uporabljate kakšne izjave, potem jih uporabite v celoti in ne lagati. So se pa takrat potem ti skrivali za vsem in so v ospredje potiskali vse od gasilcev, podobno kot ste vi zdaj naredili. Ampak temu se reče v pravilni slovenščini umazana manipulacija. Prosim, dajte se temu izogibati.