Spoštovani gospe in gospodje! Vsem prav lep pozdrav na začetku 34. nujne seje Odbora za finance. Še posebej pozdravljam kandidata za ministra za finance, zaenkrat še našega poslanskega kolego Andreja Širclja.

Pričenjam 34. nujno sejo Odbora za finance.

Nisem prejel nobenega obvestila, da bi bil kdorkoli zadržan in se seje ne bi mogel udeležiti.

Prejel pa sem pooblastila, in sicer kot nadomestni član nastopa oziroma se seje udeležuje poslanec Igor Peček namesto poslanke Andreje Zabret iz Poslanske skupine Lista Marjana Šarca, ravno tako poslanec Dejan Kaloh namesto poslanca Andreja Širclja iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke in poslanec Franc Breznik namesto poslanke Suzane Lep Šimenko prav tako iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. V poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, zato ugotavljam, da je sprejet dnevni red kot vam je bil posredovan.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – TO JE PREDSTAVITEV ANDREJA ŠIRCLJA KANDIDATA ZA MINISTRA ZA FINANCE.

Odbor bo predstavitev kandidata opravil na podlagi drugega odstavka 112. člena Ustave Republike Slovenije ter prvega in drugega odstavka 230. člena Poslovnika Državnega zbora. Za sejo ste kot gradivo prejeli listo kandidatov za ministre Vlade Republike Slovenije z dne 6. marca letošnjega leta. Predlagatelj liste je predsednik Vlade Janez Janša. Na sejo sem povabil kandidata za ministra Andreja Širclja.

Za uvod in uvodno predstavitev dajem besedo kandidatu za ministra. Spoštovani kolega Šircelj, izvolite, imate besedo.

Hvala lepa, spoštovani predsednik. Kolegi in kolegice! Gospe in gospodje! Poslanke in poslanci!

Kot kandidat za ministra za finance bi rad predstavil okvir v katerem bom deloval, okvir, ki je določen s samo zakonodajo, določen je z Ustavo in v okviru tega bi vam seveda povedal temeljne naloge v tem času Ministrstva za finance - tiste, ki so kratkoročne, tiste, ki so dolgoročne in seveda tudi tiste, ki so napisane v koalicijski pogodbi.

Kot prvi cilj za katerega se bom zavzemal so stabilnost in vzdržnost javnih financ. Stabilnost in vzdržnost javnih financ daje boljši finančni, ekonomski in tudi siceršnji položaj države doma in v svetu in s tem zagotavlja tudi večjo blaginjo ljudem, čeprav morda to ni videti na prvi pogled, pa dolgoročno tako dejansko je. To kaže tudi praksa.

Stanje, če pogledamo nekatere podatke, ki so znani, potem lahko rečemo, da je Slovenija na podlagi teh podatkov, tukaj mislim podatke za leto 2019, deloma tudi za januar 2020, ugodno. Z drugimi besedami, tudi proračun za leto 2020 in leto 2021 načrtujeta oziroma predvidevata presežek prihodkov nad odhodki. Z drugimi besedami, presežek v proračunu in v ostalih blagajnah in seveda to pomeni ugodno. Javni dolg naj bi se ravno tako zniževal v odstotku bruto družbenega proizvoda, ravno tako znesek obresti. In seveda, na podlagi tega lahko tudi rečemo, da je stanje zaposlenosti oziroma nezaposlenosti relativno nizko in seveda to pomeni, da bi, govorim o pogojniku, Slovenija lahko nadaljevala po tej poti. Seveda se je zgodilo pač nekaj kar dejansko ovira ne samo Slovenije, ampak tudi druge države na tej poti in sicer, to je enostavno virusna kriza, COVINT-19, ne izbira sistemov, ne izbira držav. V okviru tega je treba gledati tudi celotne finance in ne samo to, finance je treba gledati tudi v tem, da dejansko, bom rekel, pa proračuni za leto 2020 in tudi za leto 2021, žal ne vključujejo, to je moja ocena, vseh odhodkov in tukaj je prva naloga bodočega ministra za finance, da dejansko pogleda ali so vsi podatki točni, ali so vse številke točne. Po moji oceni in po nekaterih informacijah naj bi bili odhodki v proračunu za leto 2020 večji za okoli 350 milijonov in to naj bi šlo približno 130 milijonov iz naslova sociale, 100 milijonov iz naslova plač na ministrstvu za šolstvo, pa tukaj gre za plače za osnovne šole in potem so še dodatne obveznosti, ki so bile sprejete tudi v tem parlamentu na podlagi Zakona o izvrševanju proračuna, varnostne rezerve in plačila v proračun Evropske unije. Skratka, prvo kar želim poudariti je, da bom, če bom seveda izbran, preveril te številke, govorim o ocenah in seveda na podlagi realne ocene potem seveda začrtal tudi nadaljnjo finančno in ekonomsko politiko v okviru Ministrstva za finance. To je, da rečem, prvo tveganje in zaradi tega bo potreben seveda rebalans, pa ne samo zaradi tega, to ni glavni vzrok, glavni vzrok je dejansko to, da se je situacija v zadnjem obdobju tako v svetu kot v Sloveniji kot v Evropi bistveno spremenila. Virus je globalen, razširjen več kot sto držav. Naša soseda Italija je četrta največja ekonomija v evro območju in ta virus je dejansko povzročil ekonomski šok, tako na strani ponudbe kot na strani povpraševanja in bo imel vpliv na industrijo, storitveno dejavnost in seveda vse kaže, da gre tako svet kot Evropa v recesijo. Vsaj za, bom rekel, nekaj kvartalov, da tako rečem, to pa je seveda odvisno od tega kako hitro bomo lahko omejili ta virus. Tukaj gre seveda za to, da mora imeti tako finančna politika ali pa politika finančnega ministrstva kot politika Banke Slovenije določeno vlogo. Določeno vlogo predvsem vidim v tem, da bo v primeru, da bo gospodarstvo v težavah, bo treba sprejeti določene ukrepe na področju fiskalne politike kot na področju monetarne politike. Na področju monetarne politike smo vezani na evro, smo vezani na Evropsko centralno banko in pričakujem, da bo na jutrišnji seji, Svet guvernerjev Evropske centralne banke, povišal negativno obrestno mero, ki je sedaj, negativna obrestna mera minus 0,5 odstotka, na 0,7, morda celo do 1 %. Z drugimi besedami to pomeni, da bo sprostil finančna sredstva oziroma likvidnostna sredstva oziroma, dal impulz bankam, da več denarja investirajo, ker banke, poslovne banke, morajo plačat obresti za to, da jim ta denar dejansko leži v trezorju oziroma, v centralni banki. Če bodo plačal več, bi seveda lahko s tem sprostil in tukaj govorimo o tako imenovanih ciljanih finančnih sredstvih, ki bi dejansko bili usmerjeni v to, da bi v prihodnosti saniral gospodarstvo, v tisti smeri, ki bi lahko dejansko povzročila recesijo in seveda, ti podatki, kako daleč bo ta recesija šla, dejansko danes niso znani nikjer in to je seveda tudi eno izmed glavnih tveganj, v sedanji ekonomiji in sedanjem finančnem sistemu, da dejansko mi nimamo ocenjenih tveganj.

Mi nimamo ocenjenih tveganj in karkoli vam tukaj rečem, glede rasti oziroma ne rasti bruto družbenega proizvoda. Jutri naj bi UMAR dal oceno, naslednjo, spomladansko oceno o gospodarski rasti. Jaz tukaj ne želim napovedovati ničesar, ta ocena pa je odvisna od tega, kako hitro bomo mi zajezili ta virus. Dejansko ima ta virus, poleg tega, da je nevaren za življenje ljudi, tudi gospodarske in finančne posledice. Če govorim o monetarni politiki, sem omenil zdaj dva ukrepa, katere pričakujem, da bo deležna tudi Slovenija. Kot sem rekel, povečanje te negativne obrestne mere in tako imenovana ciljana posojila.

Na fiskalnem področju, mislim, da je eden izmed ukrepov, ki je dejansko že uveden, ga bo pa treba nekoliko sprostiti, to je, da je možno plačati davke v več obrokih, obročno plačevanje, v 24. mesecih. Dejansko je ta ukrep že sedaj v veljavi, je pa res, da je na podlagi podzakonskega akta, nekoliko administrativno zapleten, kar z drugimi besedami pomeni, noter je določba, na primer, da, če sem zdaj popolnoma precizen, da, če, kreditodajalec oziroma, če plačnik davka zamudi en obrok, 1 dan, mora potem plačat vse naslednje obroke takoj. Mislim, da to, bomo seveda oziroma bom, če bom potrjen kot minister za finance, zelo hitro spremenil, tako da, to zadevo bi seveda liberaliziral, vendar, seveda, v smeri, da bom zagotovil garancije za plačilo davka, da se ne bi tista, približno milijarda, neplačanih davkov, kakorkoli, povečevala.

Zdaj, glede tega, kaj bi moral minister za finance dejansko naredit oziroma bom naredil, je, v okviru te krize, naslednje, prvič; kot sem že omenil, takojšnjo ekonomsko oceno, kaj to pomeni, za finančni sistem, zagotovitev delovanja finančnega sistema na vseh področjih, tako na bančnem področju, kot na vseh ostalih. Naslednja, ki mislim, da je izredno pomembna je, da bom kot finančni minister, če bom potrjen, zagotovil denar za nakup najnujnejše opreme takoj. To se pravi, če bo potrebno, bom naredil vse, da bo kupljena najnujnejša oprema, ki se uporablja za zdravje ljudi. Jaz ne bi zdaj govoril o tem, koliko manjka ali ne manjka, te opreme, koliko jo je. Ampak dejansko mislim, da življenje in zdravje ljudi ne bo odvisno od tega, da ne bi bilo zagotovljeno finančnih sredstev. Tudi sedanji položaj je takšen, da je likvidnostnega denarja dovolj in to ne bi smel biti problem. Je pa težava v tem, da smo pozni in so seveda cene vedno višje in višje in tako naprej. Danes več kot sto držav dejansko kupuje to opremo.

Drugo je seveda zagotoviti dodatne vire sredstev za boj proti temu virusu in seveda ne nazadnje mislim, da bo moralo Ministrstvo za finance veliko delati na področju preprečevanja tako imenovanih lažnih novic. Koliko denarja gre in tako naprej. Tudi ukrepi, ki jih je sprejela ta Vlada na področju gospodarstva ne pomenijo milijardo minusa v državnem proračunu, je bilo pa to zelo, predvsem na spletnih portalih veliko govora o tem.

Druga, kar mislim da je potrebno je zagotoviti sredstva preko skladov. Sedaj se seveda postavlja vprašanje, ko naštevam te ukrepe in ko dejansko bo v okviru rebalansa proračuna prišlo tudi do prerazporeditev, to se pravi med ministrstvi, v okviru ministrstev in tako naprej, kaj je s fiskalnim pravilom. In kako deluje fiskalno pravilo. Kot kandidat za ministra za finance bom spoštoval Zakon o fiskalnem pravilu in Zakon o fiskalnem pravilu določa v 12. členu merila za določitev izjemnih okoliščin. In v 2. točki prvega odstavka nastopijo izjemne okoliščine v primeru neobičajnega dogodka na katerega ni mogoče vplivati in ima pomembne posledice za finančno stanje sektorja države, kot to opredeljuje Pakt za stabilnost in rast.

Jaz osebno mislim in mislim, da imam tudi potrditev od ostalih, da to je izjemna okoliščina in da za namene financiranja posledic te epidemiologije dejansko te lahko te epidemije koristimo ta 12. člen, kar z drugimi besedami pomeni, da bo Ministrstvo za finance dalo ta predlog na Vlado, Vlada ga bo poslala Fiskalnemu svetu, Fiskalni svet bo dal mnenje, ga poslal nazaj na Vlada, Vlada v Državni zbor in vi boste odločali o novem fiskalnem okviru. Seveda bom tudi upošteval to, da bo v tej vlogi in v teh dokumentih dejansko navedeno, prvič razlog, ki ga poznamo. Potem, navedeno mora bit seveda tudi višina, časovna komponenta, koliko časa in s katerimi viri se bodo dejansko ta sredstva, ta denar vrnil, tako da bomo prišli spet na osnovno izhodišče fiskalnega pravila. Zaradi tega potrebujemo in bomo naredili analize in ocene. Naredili bomo analize in ocene, kaj se dejansko da naredit, oziroma kakšna finančna sredstva potrebujemo, če bo seveda to potrebno. Kajti če je jutri ta kriza dejansko zastane, da ne gre v naslednjo fazo in tako naprej, potem pač posledice ne bodo tako hude. Tukaj govorimo o pogojniku in govorim o pogojniku. Naredil bom pa vse, da bomo na to pripravljeni takrat, ko bodo ti pogoji dejansko izpolnjeni in ko bo dejansko treba, bom rekel naredit to, da se zagotovi delovanje proračunov in javnih financ v okviru fiskalnega pravila.

Seveda imamo tudi na drugih področjih, bom rekle so določeni predlogi, ki jih mislim uresničit. Tukaj bi omenil sem zdaj proračunsko zadevo. Druga zadeva mislim, da je, če k temu dodam še to seveda, da se tudi Evropska unija pripravlja na sanacijo te krize oziroma je že namenila 25 milijard za to, 7,5 milijard za izboljšanje likvidnosti. Potem je tukaj področje, ki sem ga tudi že omenil, to se pravi javni dolg, ki naj bi se zmanjševal. Narejenih bo in je več scenarijev ob različni gospodarski rasti, kako hitro, ampak, bom rekel, tudi po tistem najbolj pesimističnem scenariju mislim, da se bo dejansko lahko prišlo v 2 letih po maastrichtski kriterij, to je seveda odvisno od krize, v kateri danes smo. Potem je vprašanje državnega premoženja. V koalicijski pogodbi je navedeno, da bo vlada predlagala in seveda tudi naredila ustanovitev demografsko, pokojninsko-demografskega sklada, v katerega bi se preneslo vse premoženje. In to bi bil vir za upokojence. Mi smo dejansko na upokojence, bom rekel, številne vlade v preteklosti nekoliko pozabili. Demografija gre v smer, ki ni ugodna. Prebivalstvo se stara. Zaradi tega seveda potrebujemo nove vire, kajti tudi, bom rekel, Bismarckov sistem, ki ga danes na področju pokojnin imamo, verjetno ne bo mogel ob teh demografskih trendih delovati, bom rekel, še desetletja in desetletja brez dodatnih finančnih injekcij. Tako da so oziroma vse inštitucije, ki danes opravljajo s tem premoženjem, to so Družba za svetovanje kot najmanjša, bom rekel, po obsegu, DUTB, KAD, SDH, tudi če bo nastala kakšna nova družba še, se bodo združile v demografsko-pokojninski sklad. Tam bo verjetno več sektorjev, kako se bo upravljalo, pač ne vem, strateške naložbe, nepremičnine, ostale naložbe in tako naprej. In seveda s ciljem, da se minimizira stroške in da se doseže čim večjo donosnost in da se iz naslova dobička oziroma dividend krijejo odhodki oziroma krije del pokojnin.

Naslednje vprašanje oziroma naslednje področje, ki ga mislim tukaj omenit, je Finančna uprava. Jaz mislim, da pač Finančna uprava pobere veliko davkov, vendar Finančna uprava ne more biti samo represivni organ, predvsem v tistih primerih nje, ko so kazni nesorazmerne s prekrški. Tukaj mislim, da imamo, tudi v tem Državnem zboru smo obravnavali nekaj takšnih primerov. In jaz mislim, da, ne mislim, ampak vem, da Zakon o prekrških določa tudi inštitut opomina. In seveda mislim, da bi se v določenih primerih, ki so javno poznani, moral večkrat upoštevati inštitut opomina. Seveda pa jaz ne želim zdaj iti v posamezne primere oziroma v to, v kakšnih primerih se to upošteva, v kakšnih primerih ne, ampak nekateri, ne more biti nekdo, ki je v objektivnih okoliščinah, da ne more, ne vem, zaradi kateregakoli razloga takoj izdati račun, biti takoj kaznovan s 3 tisoč evri, na primer, kazni. Davki niso kazen, davki so dajatev, zato da ljudje dejansko od tega nekaj imajo. Vsekakor bo treba povečat izplen oziroma to, da dobimo evropska sredstva. Mislim, tukaj sem pregledal pač vse te sklade glede evropskih sredstev, po letih in, jaz ne vem, lahko vam, verjetno poznate sami te odstotke, koliko smo izkoristil, ampak tukaj je treba seveda naredit veliko več in Ministrstvo za finance bo suportiralo, pomagalo, sodelovalo v smeri, da se bo to čim hitreje naredil.

Zdaj seveda, bo vprašanje in najbrž bo tudi vprašanje, moram seveda tudi, pač, glede na, tudi na moje izjave in tako naprej, če bo kaj znižanja davkov in tako naprej - koalicijska pogodba znižanja davkov ne predvideva; razen na dveh področjih, to je pri nagradah in pri olajšavah za upokojence – mislim, da sta ti dve – drugo ne in, seveda, tukaj je zadeva naslednja… Glejte, jaz mislim tudi da, seveda, če mi zdaj zmanjšamo splošno olajšavo, bilo je veliko predlogov opozicije, prejšnje opozicije, glede tega, seveda pomeni to vedno rebalans proračuna in seveda pomeni to, seveda tudi sprememba »fiskala« in tako naprej, politike, kajne?

Seveda, kot opozicija, smo na ta način delovali / nerazumljivo/ / smeh/ imate zdaj pač idejo, kajne, kako se je to dejansko…

Samo, samo trenutek, gospod kandidat.

Ja?

Tole je res bilo malo šaljivo, tudi to razumem, ampak prosim omizje, da vendarle ohranimo resnost. Vemo vsi, za kaj gre in bo možnost tudi v nadaljnji debati to malo natančneje eksplicirati.

Zdaj pa prosim, da lahko kandidat normalno opravi svojo predstavitev.

Izvolite.

/ nerazumljivo/ ampak, zato – hvala lepa predsednik – bomo na Ministrstvu za finance, da bodo vsi davčni ukrepi usklajeni, da bodo zasledovali določene cilje, ekonomsko politiko, finančno politiko, da bodo na eni strani socialni, na drugi strani konkurenčni, fiskalno izdatni in tako naprej, bomo na Ministrstvu za finance ustanovili delovno skupino ekspertov. Takšna delovna skupina je bila že ustanovljena v letu 2006; takrat sem jo tudi vodil, bilo je na koncu več kot 60 ljudi, ekspertov, v tej skupini, tako zunanjih kot iz takratne davčne uprave, kot Ministrstva za finance in ta skupina bo pripravila, če želite, novo davčno zakonodajo oziroma predloge nove davčne zakonodaje, tako na področju dohodnine, kot na področju obdavčevanja podjetij. Zdaj, pri DDV-ju imamo direktivo, tako da tukaj je seveda, bom rekel, nekoliko težje. Začrtal bomo seveda tudi trošarinsko politiko, tako imenovane zelene davke, zeleno reformo in tako naprej. Skratka, ta rešitev naj bi bila kompleksna in v tej smeri naj bi dejansko tudi delovali.

Zdaj, kakorkoli se to vzame, ampak, potreben bo rebalans proračuna. Jaz mislim tudi, da že zelo kmalu, do poletja in tukaj ne smemo pozabit in ne bom pozabil, da mora bit ta proračun tudi, ne glede na celotno situacijo, razvojen, v tej smeri, da se podjetjem omogoči in pomaga da, bom rekel, iz te krize čim prej izidejo in da poberejo, bom rekel, na nek način tudi, bom rekel, da so tisti prvi, ki so potem tudi lahko najboljši in najhitrejši na trgu in s tem seveda dosežejo boljše rezultate in s tem seveda država dobi tudi boljše davke.

Tako da, še enkrat ponovim tisto, kar sem na začetku povedal in tukaj je še en cilj, ki ni nepomemben, in sicer, da Slovenija izboljša bonitetno oceno in sicer, da preide spet na tisto bonitetno oceno iz leta 2006, ko je bila bonitetna ocena AA, zdaj je eno oziroma dve stopnji nižja, odvisno kako in seveda, to lahko zagotovimo z vzdržnim in stabilnimi javnimi financami.

Hvala lepa predsednik.

Hvala gospod kandidat.

Prejel sem še med tem dve pooblastili in sicer, poslanka Alenka Jeraj nadomešča poslanca Anžeta Logarja iz poslanske skupine SDS, poslanec Marko Bandelli pa nadomešča poslanca Franca Kramarja iz Poslanske skupine SAB.

Gospe in gospodje. Nadaljujemo z razpravo članic in članov odbora. Preden začnemo, vas obveščam, da bom takole na približno 90 minut prekinil sejo odbora za pet minut zato, da bomo veliki salon prezračili. Kar pa se tiče same tehnike izvajanja predstavitve ministrskega kandidata, pa jo bomo izvedli na način, da bo vsaka poslanka oziroma poslanec imel najprej razpravo in zastavitev vprašanj, potem ko bo vsak posameznik to zaključil, bo dobil besedo ministrski kandidat, zato da bo odgovoril na ta vprašanja. Tisti, ki morebiti ne bo zadovoljen, pa bo imel možnost potem v naslednjem krogu ponovno izpostaviti zadeve oziroma zastaviti vprašanja.

Zdaj začenjam. Trenutno je prijavljenih sedem poslank in poslancev. In sicer, po vrsti, Jože Lenart, Robert Pavšič, Igor Peček, Jani Prednik, Marko Bandelli, Monika Gregorčič in Luka Mesec.

Začenjamo, prvi je na vrsti poslanec Jože Lenart, za njim Robert Pavšič.

Kolega Lenart, prosim.

Hvala lepa predsednik za besedo. Spoštovani kandidat za finančnega ministra, gospoda Andrej Šircelj!

Od vas se kot izkušenega finančnega in tudi seveda poslanca pričakujem veliko v tej novi Vladi, še posebej sedaj v tej napovedi nekoliko zaostrenih razmer ob prisotnosti coronavirusa in pa seveda tudi verjetno soočenji z novimi migracijskimi tokovi, ki bodo vsekakor vplivali oboje na rast gospodarstva in pa proračunske postavke. Kot oster zagovornik fiskalnega pravila oziroma vzdržnosti proračuna, pričakujem, da boste nadaljevali s to politiko sedanje Vlade, da nadaljujete v tej smeri in zmanjšujete neto zadolženost Slovenije in seveda sledite cilju maastrichtskemu kriteriju, da dosežemo zadolženost pod 60 % BDP. Sedanja Vlada vam predaja presežek državnega proračuna v višini dobrih 224 milijonov evrov, kar predstavlja 0,5 % BDP, kljub temu, da ste še v preteklem letu dvomili v dosežke te Vlade in vložili tudi ustavno presojo. Javni dolg se tudi v letu 2019 je znižal na 31,85 milijarde in dosega cirka 66,4 % BDP. Ministrstvo za finance je opravilo izjemne posege na področju zakladništva, refinanciranja zunanjih kreditov in bistveno znižale odhodke financiranja s tega področja. Nenazadnje je podana tudi dobra ocena za prva dva meseca letošnjega leta, kjer se ocenjuje dobrih 20 milijonov presežka, kar pa je bistveno več kot primerjalno lansko obdobje, če gledamo to dinamiko poslovanja. Del tega ste seveda uvodoma tudi sami nekako že navedli, kar vam štejem v velik plus. To se pravi, da pričakujemo, da smo konstruktivni in da nekako realno se lahko pogovarjamo in nadaljujemo z delom tega ministrstva in seveda tudi vlade.

Poglejte, ne morem si drugače kot da nekako na kratko poskušam navesti nekaj dosežkov te vlade, da bomo potem tudi mogoče v razpravi se lažje pogovarjali. Dosežki te vlade temeljijo na rasti BDP in dodane vrednosti, zniževanja brezposelnosti, seveda na krilih rasti gospodarstva, ki smo jim prisluhnili tudi na področju razvojnih spodbud, infrastrukturnih projektov, izobraževanja in še veliko tega bi lahko našteli. Z davčnim paketom, dvigom splošne dohodninske olajšave, posegom v dohodninsko lestvico smo razbremenili srednji razred, da obdolžimo ključne kadre doma. To je tudi bil od teh ukrepov. S pogajanji s sindikati smo odpravili ukrepe ZUJF, dvignili številne socialne transfere, zmanjšali zaostanek dviga pokojnin in zagotovili številnim zaposlenim in ostalim državljanom višje dohodke, ki se odražajo v večji potrošnji. Dvig povprečnin občina po formuli izračuna, je bila naslednja, takšna, takšen ukrep oziroma dosežen cilj, dodatno je na potrošnji zadovoljstvo zaposlenih, vplival ukrep dviga neobdavčenega regresa. Za uravnoteženost ugodne rasti kapitala v zadnjem / nerazumljivo/…

Spoštovani gospod poslanec, samo za trenutek vas prosim, da prekinete svojo razpravo.

Gospe in gospodje, mi danes imamo tu predstavitev ministrskega kandidata. Priložnost za agitacijo in propagando ali pa za proslavljanje lastnih porazov bo recimo na plenarni seji Državnega zbora in jaz predlagam, da se držimo dnevnega reda in da se predvsem orientiramo na to, kako bo današnji kandidat, gospod Andrej Šircelj, opravljal svojo ministrsko funkcijo.

Izvolite, gospod poslanec, nadaljujte.

Spoštovani predsednik, tole zadnje je bilo malo žaljivo rečeno, okrog porazov, ker jaz sem uvodoma rekel, nekako tudi se opravičil, da bom naštel, te glavne dosežke, zato, da bomo lažje vodili razpravo, tako da, želim, da nadaljujem, kjer sem končal.

Za uravnoteženost ugodne rasti kapitala v zadnjih letih, so z dvigom minimalne plače dosegli zaostajanje plač oziroma, v celoti dodane vrednosti. S tem je zagotovitev odhoda kadrov iz države in dviga praga revščine za zaposlene, kot v prihodnosti vpliv na višje pokojnine. Torej, pošteno plačilo za pošteno delo. To je bil moto tega cilja, dviga minimalne plače. Da potem ne bo potrebno iz državne blagajne namenjati davkov za preživetje državljanom pod pragom revščine.

Odstopili smo od namere dviga davčne stopnje od dohodkov pravnih oseb, ki ostaja na 19 procentov. Vemo, da Avstrija ima 25 procentov ta davek, Nemčija 30 in je tudi kakšna država, ki ima še višje. Smo pa postavili spodnjo mejo obdavčitve na 7 procentov in tako postavili ogledalo podjetništvu, predvsem tujim lastnikom, da prispeva tudi nekaj v državno blagajno. Le v manjši meri smo postavili dvig davčnih obremenitev na kapital in tu nas verjetno še čakajo nadaljnji koraki. Sprejeti so bili številni zakoni, amandmaji, v cilju uskladitve evropski zakonodaji za ukrepanje v izogibanje utaji in plačevanju davkov.

S tem končujem to navedbo, zato da tudi zdaj to vprašanje, ki ga želim postavit kandidatu, da bo lažje razumljeno, zakaj. Torej, za sklop vprašanj, ki ga želim postavit, spoštovani kandidat, kako boste ukrepali za zmanjšanje razkoraka rasti BDP-ja in dodane vrednosti v Sloveniji, napram povprečju Evropske unije? Torej, vprašanje je konkurenčnosti in vrzeli na tem področju. Ali se boste povezovali z drugimi resorji za prevzem ukrepov in pa kako? Znano je, da je BDP v Sloveniji nekje na 87 procentov povprečja Evropske unije. Znano je, da je dodana vrednost v Sloveniji na ca 70 procentov povprečja Evropske unije in ravno okrog tega razkoraka želim, da poskušate konkretno odgovorit, kje boste ta razkorak zmanjšali.

Če smo v BDP-ju bližje povprečju Evropske unije, kot osnova produktivnosti in bistveno zaostajamo za dodane vrednosti, potem tu nekaj ni v redu. Zakaj - na nekem primeru – zakaj naložbeniki, ki ustanavljajo podjetja pri nas, predvsem na teh proizvodnih komponentah, kjer spada tudi avtomobilska industrija, kljub dobrim subvencijam naše države, nižjim stroškov delovne sile, primerljivi tehnološki opremljenosti, ne dosegajo dobičkov in plačujejo davke od dohodkov pravnih oseb minimalno ali celo nič, kljub temu, da so davki od dohodkov pravnih oseb pri nas bistveno nižji, kot v Avstriji, Nemčiji, Franciji in drugih razvitih državah Evropske unije?

Zakaj ti naložbeniki potem preko svojih matičnih podjetij, v svoji državi s ponosom plačajo davek od dohodkov pravnih oseb po višji stopnji in za vodilne kadre izplačujejo visoke plače in preko prispevkov na plačah v svojih državah polnijo državne blagajne? Ali boste ukrepali za preprečitev bega kapitala in davkov, kot države v razvoju, kjer nas izkoriščajo razvite države? Upam, da ste ujeli poanto tega, kajne, kje se države v razvoju oziroma Slovenija, zaostaja za temi razvitimi državami in da jih potem težko dohitevamo.

To je bilo moje vprašanje. Hvala lepa.