Kolegice in kolegi, pričenjam 16. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in vse prisotne lepo pozdravljam.

Obveščam vas, da se je z današnje seje opravičil član odbora Dušan Šiško. Imam pa kar nekaj pooblastil in sicer poslanko Jerco Korče nadomešča poslanka Nina Maurovič, poslanko Lidijo Divjak Mirnik nadomešča poslanec Jože Lenart, poslanca Gregorja Periča nadomešča poslanka Mateja Udovč, poslanca Igorja Zorčiča nadomešča poslanka Mojca Žnidarič, poslanca Zvonka Černača nadomešča poslanec Tomaž Lisec, poslanca Luko Mesca nadomešča poslanka Violeta Tomić in pa poslanko Ivo Dimic nadomešča poslanec Jožef Horvat.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red z dvema točkama. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah, skrajšani postopek. In pa Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona, druga obravnava. Ker v poslovniškem roku nisem prejel nobenega predloga za spremembo dnevnega reda, je ta določen kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VODAH, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo 19. 12. 2019 predložila Vlada s predlogom, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.

Kolegij predsednika Državnega zbora je na 55. seji dne 17. 1. 2020 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: predlog zakona z dne 19. 12. 2019, mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 22. 1. 2020 in pa mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 27. 2. 2020. V poslovniškem roku je bil vložen amandma Poslanske skupine Levica k 1. členu. Vsa navedena gradiva so objavljena na spletni strani Državnega zbora.

Na sejo so bili k obravnavi te točke vabljeni: Ministrstvo za okolje in prostor, Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Skupnost občin Slovenije,

Združenje občin Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije, Alpe Adria Green in pa Zakonodajno-pravna služba.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo na podlagi 126. člena Poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Na začetku dajem besedo predstavniku predlagatelja, gospod Zajc, Izvolite, beseda je vaša.

Hvala, gospod predsednik. Dober večer!

Vem, da je za vami že danes dolg delovni dan, tako da bom zelo strnil in probal biti čim bolj efektiven pri predstavitvi te spremembe.

Sprememba Zakona o vodah, ki je danes pred vami, v resnici ni tista sprememba zaradi katere smo sploh šli odpirati Zakon o vodah. Mi smo se v letu 2018 še pod vodstvom prejšnjega ministra odločili, da zakon odpremo z enim namenom in sicer zaradi ukinitve Inštituta za vode Republike Slovenije. Namreč od 2018 je revizija pokazala, da inštitut dela z velikim minusom in takrat se je minister odločil, da bolje kot da se tale minus skozi leta nalaga in povečuje, da ukinemo inštitut in ga pripojimo našemu ministrstvu. Zaposlene prenesemo del na direkcijo, del na ožji MOP, vendar pa v tem vmesnem času se je pokazalo, da ob tem, ko se je zamenjalo vodstvo, ko se je naredila določena reorganizacija in sprejeli ukrepi, med drugim tudi to, da so šli v druge manj drage prostore, da stanje ni tako slabo. In po zdajšnji zadnji reviziji sredi lanskega leta se kaže in tudi za letos napovedujejo, da bo poslovanje pozitivno. Zato sem se odločil, da ne gremo v ukinitev v tem momentu, namreč tam so zaposleni ljudje, ki posredujejo zelo veliko strokovno znanje, to je tudi organizacija s svojo dolgo zgodovino in glede na to, da se kaže, da bodo poslovali pozitivno, sem se odločil, da bi bila škoda, da gremo zdaj v ta korak. Namreč potem poti nazaj ni. Če se bo v prihodnosti pokazalo, da bodo še vedno ali pa ponovno se pojavili se te stari problemi in da bo se ponovno pojavil minus, bo potem takrat čas za premislek, ali se gre v to spremembo oziroma v ukinitev ali ne.

Ampak, ko smo pripravljali to spremembo, sem pa takrat še kot državni sekretar se soočil z dvema težavama, zaradi katerih pa se mi je zdelo smiselno, da o tej spremembi odpremo oziroma dopolnimo tudi obveznosti Vodnega sklada. In sicer, ko sem hodil po terenu ali pa ko so župani hodili k nam na ministrstvo, smo ugotovili dve težavi. Takrat se boste spomnili v letu 2018. V jeseni smo imeli zaradi obilnega deževja v dveh občinah velike težave. To je bila občina Tržič in pa občina Kranjska Gora. Takrat se boste spomnili tiste situacije v Jelen dolu. Sreča v nesreči v tistem momentu je bila to, da smo bili že na koncu leta in da smo takrat lahko na ministrstvu videli, da nam na nekaterih postavkah vseeno ostaja denar in smo potem tisti denar prenesli v to, da je lahko direkcija preko svojih koncesionarjev interventno ukrepala. Problem pa seveda se pojavi, če to ni na koncu leta in če ti denar ne ostaja, takrat bi se pa soočil z nadaljnjimi težavami, kje ta denar dobiti. In ko prideš do takšnega dogodka, ko so ljudje odrezani od sveta, je težko zagovarjati, da si država, kjer nimaš podlage ali pa nimaš sredstev, da bi interventno takrat ukrepal hitro in učinkovito. Če pride do takšnega dogodka v začetku leta, potem seveda teh prerazporeditev znotraj proračuna ne moreš izvesti in bi se v tem primeru morali zažreti v sredstva, ki jih namenjamo za redna vzdrževanja vodotokov. Smo se pa že na tem odboru večkrat pogovarjali, da bi bilo potrebno za vzdrževanje vodotokov še več denarja kot ga že imamo in torej ko pride do takšnega primera, je res nespametno, da se sredstva jemljejo iz rednih vzdrževanj, zato je ta sprememba 3. točke. Ki se glasi, da se iz vodnega staja financirajo tudi izvedbe izrednih ukrepov v času povečane stopnje ogroženosti, zaradi škodljivega delovanja voda in izvedbe izrednih ukrepov po naravni nesreči zaradi škodljivega delovanja voda. Jaz vem, da je bil predlagan tudi amandma, naj se to izbriše. Naj tukaj opozorim, da tukaj ne gre samo tiste ukrepe, ki jih civilna zaščita naroči pri izvajalcih, pri naših koncesionarjih za kakšen nasip, ampak gre za mnogo več. To se ne bo zažiralo pretirano v sredstva vodnega sklada. Mi za ta namen nekje računamo 2 milijona pa pol, da bi bilo vsako leto rezerviranih. Čez čas se bo pokazalo, ali je ta številka previsoka ali prenizka. Glede na to, da so pa podnebne spremembe tukaj in da so taki dogodki vedno bolj pogosti, je pa smiselno, da ta denar imamo tukaj rezerviran. V takšnih primerih torej ne gre samo za tiste ukrepe, ki jih civilna zaščita odredi, ampak so to ukrepi na vodnih, priobalnih in drugih zemljiščih ter vodni infrastrukturi, s katerimi se prepreči povečanje posledic škodljivega delovanja voda. Recimo v Jelendolu je takrat, smo s temi sredstvi potem zagotovili, da smo v 14 dneh tisto cesto lahko odprli in da so bili prebivalci Jelendola ponovno povezani z ostalim svetom. Torej, tukaj gre predvsem za ukrepe na vodnih in priobalnih zemljiščih, od tega, da imamo potem stalno dežurstvo, da se plavje odstranjuje in da se zaradi takih dogodkov ne zajedamo v sredstva, ki jih potrebujemo za redno vzdrževanje vodotokov, ker vemo, da še nismo tam kjer bi si želeli in da imamo premalo sredstev že zdaj za redno vzdrževanje.

Tako da v tem delu polagam poslancem v razmislek, ali ta amandma sprejmete ali ne. Jaz mislim, da smiselno, da imamo to možnost in to pravno podlago, da v takšnih primerih, ki bodo vedno bolj pogosti in so že vedno bolj pogosti, da imamo rezervirana sredstva in da se takrat ne sprašujemo, ali imamo v proračunu možnost, da to prerazporedimo ali ne.

Druga stvar, s katero smo se pa tudi soočili in se soočajo številne slovenske občine, predvsem tiste manjše, pa je vodooskrba. Namreč iz evropskih sredstev lahko pokrivamo oziroma sofinanciramo samo tiste projekte, ki so predvideni za nad 10 tisoč populacijskih ekvivalentov za vodovode in pa 2 tisoč pri kanalizacijah. Župani so velikokrat prišli na ministrstvo z željo, da se jim nekako na nek način pomaga, sofinancira, vendar do zdaj mi te pravne podlage nismo imeli in to je ta sprememba, ki jo zdaj uveljavljamo, če jo boste seveda podprli. In sicer ta sprememba je poleg stanja na terenu, tudi posledica spremembe Ustave, torej, da ima vsakdo pravico do pitne vode. S tem si želimo pospešiti tudi izgradnjo teh manjših vodovodov, za katere se ne da pridobiti evropskih sredstev. V ta namen planiramo 5 milijonov letno. Smo si dali neko omejitev zaradi tega, ker sredstva vodnega sklada so primarno namenjena seveda investicijam v protipoplavne ukrepe in tako naprej. Tako da tistih sredstev in tistih ukrepov ne želimo okrniti, ampak glede na to, da je pa vseeno nekaj možnosti, da se ta ukrep vendarle sprejme in da lahko pristopimo na pomoč občinam pri tem sofinanciranju, smo dali dodatne tri točke in sicer, da se lahko financirajo tudi občinski projekti novogradnje ali rekonstrukcije sistemov za oskrbo s pitno vodo za zagotovitev javne oskrbe s pitno vodo, ki jih ni mogoče sofinancirati iz sredstev Evropske unije, kadar je v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja predpisano opremljanje za javnim vodovodom. Potem nova točka je tudi za odkup zasebnih vodovodov s strani občin zaradi zagotovitve javne oskrbe s pitno vodo. Kadar je v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, predpisano opremljanje z javnim vodovodom in pa za občinske projekte novogradnje ali rekonstrukcije javne kanalizacije / nerazumljivo/ s skupno obremenitvijo manjšo od 2 tisoč populacijskih ekvivalentov, kadar je v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, predpisano opremljanje z javno kanalizacijo, če jih ni mogoče sofinancirati iz sredstev Evropske unije.

Mi se zavedamo, da je potreb občin po takšnih sredstvih ogromno. Veliko več kot si jih lahko privoščimo, zato smo tudi morali tudi na zahtevo Ministrstva za finance v nadaljnjih členih tudi predpisati jasen transparentni postopek razdeljevanja teh sredstev. Sredstva bomo razdeljevali ali z javnim pozivom, ali pa z javnim razpisom. V ta namen, ker vemo, da bo povpraševanja, če temu tako rečem, več kot je zmožnosti oziroma ponudbe, smo določili tudi prednostne cilje, ki se jih s pozivom ali z razpisi zasleduje. Določili smo štiri prednostne cilje, vendar poleg teh se bo dodajalo še dodatna merila in pa cilje, ki jih želimo doseči. Štirje, ki so v zakonu predpisani so: izpolnjevanje obveznosti in zavez zaradi sprememb predpisov s področja varstva okolja, s katerimi je predpisano opremljanje z javno kanalizacijo oziroma z javnim vodovodom. Tukaj gre za primere, ko recimo država spremeni kakšno zakonodajo in potem naenkrat občina ne izpolnjuje več pogojev – v takšnem primeru bo to prednostni cilj, ki ga bomo v tem delu iz vodnega sklada tudi sofinancirali.

Drugi je izvajanje ukrepov oziroma projektov v primerih naravnih pojavov, ki so povzročili ali bi lahko povzročili pomanjkanje vode ali poslabšanje kakovosti voda v primerih višje sile – ekološke, naravne ali druge nesreče. V letošnjem poletju je prišlo do ene takšne nesreče, kjer bi lahko takšen ukrep že lahko izvajali, torej, ko pride do ali naravne ali kakšne druge nesreče, ko je vodni vir ogrožen, bi na ta način lahko sofinancirali v občini tudi te manjše spremembe in manjše ukrepe, manjše nadgradnje, zato, da se zagotovi ponovna varna oskrba prebivalstva s pitno vodo.

Tretji cilj so projekti na prispevnih območjih vodnih teles površinskih voda ali na območjih vodnih teles podzemnih voda, za katere je s predpisom, ki ureja načrte upravljanja voda določeno, da cilji upravljanja z vodami ne bodo doseženi. Torej to pa gre v glavnem za kanalizacije v tistih delih, kjer ne dosegamo ugodnega stanja na podlagi načrtov upravljanja z vodami. V tistih primerih bodo ti projekti prednostni, s katerimi bomo izboljšali potem to vodno stanje.

In pa četrti so pa projekti, ki rešujejo problematiko zagotovitve javne oskrbe s pitno vodo oziroma javne kanalizacije več občin. Namreč želja je… a lahko samo prosim, ne slišim, kaj govorim… želja je, da s temi omejenimi sredstvi, ki jih imamo, naredimo čim več, torej tam, kjer lahko več občin zaobjamemo, tam kjer lahko občine čim višje sofinancirajo svoje projekte, tisto je seveda bolj smiselno, da se tudi podpre. Ker želimo pač priti do tega, da ima čim več prebivalcev, ki sedaj nimajo možnosti priklopa na javni vodovod, da to možnost pridobijo. Nadaljnja merila bodo pa potem še dodatno pripisana. Glede na vsakoletne potrebe, ki se bodo pokazale na terenu in na teh javnih pozivih in razpisih bo potem ministrstvo določilo, kaj je še tisto, kar želimo v vsakoletnih pozivih oziroma razpisih doseči.

Vem, da je bilo vmes razumevanje, da naj bi se te vodovode financiralo samo kadar pride do kakšnih nesreč. To ni res, to je eden od kriterijev, če do tega pride, bodo tisti projekti sedaj imeli prednost. Če pa ne bo do teh nesreč prihajalo, pa tega ne bo. Torej bodo imeli prednost tisti projekti, ki zagotovijo večje število priključkov, če zelo poenostavim te pogoje. V nadaljevanju pa seveda še določamo tiste izjeme od Zakona o upravnem postopku, ki jih tukaj drugače določamo.

Toliko za eno predstavitev. Verjamem, da bo še kakšno vprašanje sledilo. Jaz mislim, da je to dobra sprememba, dober korak v smeri tega, da pohitrimo opremljenost in dostopnost do pitne vode na javnih vodovodih in pa da tudi glede na prihajajoče in že potekajoče podnebne spremembe in vedno večje število izredni dogodkov vremenskih, da imamo zelo stabilen vir in dobro pravno podlago za to, da takrat, ko pride do kakšnih škodljivih delovanj voda, da smo mi lahko tam za mašinerijo naslednji dan, da imamo sredstva za to in da če pride do tega, da so prebivalci odrezani od sveta ali kakšnih podobnih posledic, da lahko te interventne ukrepe hitro in učinkovito izvedemo in da za to imam rezervirana sredstva.

Hvala.

Hvala lepa.

Imam še eno pooblastilo, poslanca Željka Ciglerja nadomešča poslanec Primož Siter. Na mize pa ste dobili tudi predlog amandmaja za amandma odbora k 2. členu, ki ga je vložila Poslanska skupina SAB. Ali želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe?

Mag. Brecelj Podgornik, izvolite.

Hvala za besedo.

No, glede samega predloga zakona nismo imeli pripomb. Glede predloga amandmaja za amandma odbora, ki smo ga pravkar prejeli na klop pa bi povedala, da to spremembo, ki jo vnaša, ne sodi v 162c. člen predloga zakona, saj ta ureja vrste postopka za dodeljevanje sredstev, vendar kvečjemu v 162a. člen med prednostne cilje.

Glede same vsebine se bo pa verjetno Vlada opredelila.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Ali želi besedo predstavnik Državnega sveta?

Gospod Vnučec, izvolite.

Ja, hvala lepa.

Mi sicer predlog zakona podpiramo, bi pa opozorili, da občine najbrž ne bodo mogle financirati same te pogoje, ki jih sam zakon predlaga in bi bilo zato potrebno v novi perspektivi se izpogajati za dodatna sredstva, kajti občine niso zavezane… država se je pogajala in se izpogajala za določene zadeve, same občine pa imajo probleme.

Druga stvar je pa, da tudi na vodovarstvenih območjih je potrebno poskrbeti za pravične odškodnine kmetovalcem, ki so omejeni na teh območjih in zaradi tega ne morejo ne morejo upravljati svoje dejavnosti kot bi jo lahko in zato je treba tudi razmisliti o pravični odškodnini zaradi te omejitve.

Bi pa zdaj izkoristil še to priložnost, da povem, da tudi pri drugi točki podpiramo predlog zakona in se ne bomo več oglašali.

Hvala.

Hvala lepa.

Ali želi besedo še kdo od ostalih vabljenih? Gospod, izvolite. Prosim, da se predstavite za potrebe magnetograma.

Tomaž Ogrin kot predstavnik Alpe Adria Green.

Mi smo dali v času javne razprave pripombe. No, od tega inštitut ni več aktualen. Poudarjamo pa naslednje, v Zakonu o vodah je bil pred tem zadnjič spremenjen leta 2015, 2016 je prišla pa voda v Ustavo. To se pravi smo v zamiku in bi kazalo res strogo to operacionalizirati, se pravi ustavno zaščito vode spraviti v Zakon o vodah. Zdaj gotovo je to že bilo mišljeno, dejstvo pa je, da se pojavlja, da so vodovarstvena območja še zmeraj zlorabljena. Primer imamo pri Magni in imamo pri ljubljanskem kanalu s fekalijami. To se eno in drugo ne bi smelo zgoditi, ker če pogledamo na Arso, kjer so degradirana območja, jih je več 100 degradiranih območij in če bi dali mi investitorjem recimo že vnaprej na razpolago neka področja, ki niso problematična, bi tudi ne prinašali investitorjev okrog, da tako rečem, bi vnaprej vedeli, kje lahko gradijo, ne pa da se spravijo recimo po svoji želijo, tako kot se recimo krava podela, kjer hoče, tudi investitor naredi kjer hoče. To pri nas ne moremo, ker je majhna država in precej imamo vrednot. To je eno področje, se pravi, da se mora prepovedati ena gradnja na vodovarstvenih območjih. Tudi polaganje kanalov s fekalijami jasno da ne.

Druga stvar je pa potem, ker je zdaj država tista, ki upravlja z vodami, mora – tako piše tudi v razlagi Uradnega lista, nad 70a. člen Ustave, da tudi s tem država prevzema nase njihovo zaščito, zaščito vodnih virov. V ljubljanskem vodovarstvenem območju se to ravno najbolj hudo ali pa zlorabljeno vidi, ko država ni dovolj zaščitila tega območja, da niti ne bi prišlo do načrta za kanal čez ljubljansko Polje. Še vedno se da to spremeniti, namreč opozarjam na sejo mestnega sveta, ki bo v ponedeljek 23., kjer je župan predlagal, da bi izsilil, to se pravi prisilno služnost na več kot 100 lastnikov, kjer ne more gradit, ker pri pridobivanju gradbenega dovoljenja ni poskrbel za služnosti. In to gradbeno je bilo izdano praktično brez služnosti, brez najema, brez odkupa – sploh ne bi smelo biti izdano. Tako je v zakonu. Je bilo kljub temu izdano, zdaj je prišlo pa do tega, da morajo kmetje braniti svojo lastnino po Ustavi in ne more graditi zato, ker nima podlage v papirjih, da tako rečem. In zdaj je šel na sejo mestnega sveta, da bo prisilno služnost vpeljal na več kot 100 lastnin oziroma parcel. Problem je pa še ta, da sploh geodetsko nima izmerjeno kje hoče kanal peljati. Geodezije sploh ni upošteval, bi jo pa po predpisih za gradnjo moral upoštevati. Tako diletantsko vodenega projekta še nismo videli v Sloveniji. Toliko, da zaključim s tem, da ne bi podaljševal. Ampak tako, da vidite, kako če je Zakon o vodah tisti, da ima luknje notri, kot recimo, da dopušča še to pa to, potem se pa to zgodi. To se pravi je treba res striktno prepovedati gradnjo na vodovarstvenih področjih, namreč, če pogledamo malo v prihodnost – 20, 30 in še več let, voda bo zmeraj bolj pomembna. Tista država, ki jo ima, bo zmagala po domače povedano.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih zakona. Ker ima predlog zakona samo 3. člene, odboru predlagam, da se razprava o vseh treh členih predloga zakona združi v skladu z 128. členom Poslovnika. Po opravljeni razpravi o členih bi najprej opravili glasovanje o vloženemu amandmaju, nato pa bi glasovali še o vseh členih predloga zakona skupaj.

V razpravo torej dajem vse tri člene predloge zakona skupaj. Amandma Poslanske skupine Levica k 1. členu in pa predlog za amandma odbora, ki je bil danes vložen s strani Poslanske skupine SAB. Sprašujem, če želi kdo razpravljati?

Gospa Sukič, izvolite.

Hvala lepa, predsedujoči.

Jaz bom seveda obrazložila ta amandma, če dovolite, Poslanske skupine Levica. Sicer pozdravljeni vsi skupaj. Sem dobro slišala minister Zajc, kar ste rekli, ampak jaz bom pač zdajle argumentirana, zakaj smo mi vložili ta amandma.

Prvima dvema spremembama oziroma dopolnitvama zakona v Levici ne nasprotujemo. Se pa ne strinjamo s tem, da bi se iz tega sklada, se pravi iz Sklada za vode financiralo izvajanje izrednih ukrepov v času povečane stopnje ogroženosti o poplavah in po njih in tudi ob drugih izrednih dogodkih, ki so posledica škodljivega delovanja voda. Še enkrat poudarjam, v Levici ne nasprotujemo temu, da država financira vse te ukrepe, samo se samo ne strinjamo s tem, da se to – se pravi ta zadeva, ki sem jo omenila, ki jo amandmiramo, da se financira iz Sklada za vode, ker menimo, da je za to treba priskrbeti sredstva iz integralnega proračuna. Pa bom zdaj podrobneje pojasnila, zakaj tako menimo. Naši argumenti so namreč sledeči. Sklad za vode mora biti namenjen izključno razvoju vode in vodne infrastrukture. To seveda vključuje tudi ukrepe za preprečitev škode pred poplavami in drugimi podobnimi dogodki, a investiranje teh investicij mora biti naravnano preventivno in ne kurativno. V tem je stvar. Torej treba je poskrbeti, da gradimo takšno infrastrukturo, da bo preventiva pred morebitnimi takimi dogodki, ne pa da potem, ko se nekaj že zgodi to naknadno potem nekako krpano. Mislim to pač ne more biti Sklad za vode, lahko je od kje drugje v takem primeru – o tem govorimo.

Drugič. Glavnino nalog, ki naj bi se financirali iz Sklada za vode v primeru škodljivega delovanja voda, nosijo službe, ki spadajo pod resor Ministrstva za obrambo. Tam pa kot vemo denarja ne manjka ravno, čeprav je res, da so prioritete na žalost usmerjena kam drugam in potem seveda zmanjka in potem bi mi iz Sklada za vode jemali v takih primerih, ne. Pa pojdimo po vrsti. Financiranje protipoplavnih ukrepov iz Sklada za vode. V zakonu v obrazložitvi člena s katerim se financiranje izrednih ukrepov dodaja v Sklad za vode piše, navajam: »Trenutni sistem financiranja interventnih del oziroma izrednih ukrepov, namreč ne omogoča takojšnje zadostne izvedbe potrebnih del za odvrnitev neposredne nevarnosti za življenje ali zdravje ljudi ali premoženja. Potrebno je zgotoviti zadosten obseg sredstev, ki bodo omogočala izvedbo potrebnih del.« Konec navedka. Iz tega torej lahko izpeljemo naslednje: prvič, da sistem financiranja interventnih del imamo in drugič, da je ta sistem podfinanciran. In to naj bi bil razlog, da se v ta sistem kanalizira še sredstva iz Sklada za vode. V zakonu nikjer ni napisano niti kakšen je ta sistem, kdo je vanj vključen, koliko denarja smo za to porabili v preteklih letih in koliko bi ga še morali. Manjka tudi ocena škode, ki je nastala, ker se nekateri interventni ukrepi v poplavah niso izvajali. Odgovorov na vse to sicer nimamo, vseeno pa lahko iz izkušenj v preteklih dogodkih zaključimo, da je bil odziv pristojnih interventnih služb, kot tudi ljudi v preteklosti v poplavah in drugih podobnih dogodkih, dober. Tako s strani gasilcev, civilne zaščite, vojske in drugih, ki so v teh dogodkih sodelovali in pomagali ljudem. Vedno bi lahko našli kakšne luknje v organizaciji in jih reševali, ampak načeloma ob takih dogodkih ni bilo problem dobiti ljudi, ki bi pomagali in tudi država je delo interventnih služb vedno plačala in tudi ukrepe. Nikoli nismo slišali, da se kakšen začasen protipoplavni nasip ne bi postavil, ker preprosto ni denarja in da se bo zato pustilo, da se zalije določene hiše. Pač to se dejansko ni dogajalo in zato seveda je to res nesmiselno, kar predlagate.

Je pa problem pri zagotavljanju investicij v protipoplavne ukrepe, ko nevarnost zaradi vode ne preti. Takrat pa se pogosto ne dela nič, pa bi se moralo. Ampak tu se ne pogovarjamo zdaj o tem. Zakon že sedaj omogoča gradnjo zadrževalnikov, nasipov in tako naprej, pa se kljub temu naredi premalo. Se pravi v preventivo se ne vlaga zadosti, če povem po domače. S tem, ko se bo potrebna sredstva iz tega sklada odtegnilo še za financiranje ukrepov ob izrednih razmerah, bo teh sredstev še toliko manj. V tem je stvar, še manj jih bo in še manj se bo torej lahko vlagalo v preventivo na ta račun. In to bo probleme samo še poglobilo, ker bo manj denarja za protipoplavno varnost, ker se bo ta denar porabljal za pomoč ob poplavah samih oziroma, če potegnemo analogijo s požarom – namesto za požarno varnost, se bo denar porabljal za gašenje požarov, ne, to pravzaprav delamo s tem.

In zdaj kdo plačuje izredne ukrepe danes? Na internetni strani Uprave za zaščito in reševanje, kjer so predstavljene enote civilne zaščite lahko med nalogami tehnično-reševalnih enot preberemo, da njihove naloge obsegajo tudi, navajam: »Utrjevanje in graditev protipoplavnih nasipov v času, ko grozi neposredna nevarnost poplav ali ob poplavah ter izvajanje drugih gradbeno-tehničnih del za varstvo pred poplavami.« Konec navedka. Tu gre samo za ene od enot civilne zaščite. Ta dela opravljajo sicer tudi gasilci, po potrebi priskoči na pomoč še Slovenska vojska. Vse te službe spadajo pod resor Ministrstva za obrambo. Trditi, da ni denarja za ukrepe, ki jih izvajajo, je najmanj nenavadno. Sprejeti proračuni Ministrstva za obrambo so bili v celotni zgodovini večji samo še v letih 2008 do 2010. Veljavni srednjeročni obrambni program Republike Slovenije od 2018 do 2023 in bela knjiga o obrambi, pa oba napovedujeta še nadaljnjo rast proračuna Ministrstva za obrambo, ki naj bi rekordno višino dosegel že leta 2022. Sklad za vode je namenski sklad. Namenjen je vlaganju v vodno infrastrukturo. To je njegov namen. Ta med drugim obsega tudi nasipe, jezove, zadrževalnike, zbiralnike in druge objekte, namenjene zmanjševanju ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda. Gradnja in utrjevanje vse te vodne infrastrukture se že sedaj lahko financira iz sklada za vode, vendar je tovrstno financiranje namenjeno očitno ne, to kar predlagate, je tovrstno namenjeno preventivnemu delovanju, vi pa kot rečeno predlagate kurativo. S predlogom spremembe zakona bi se prepotreben denar za preventivne ukrepe pred poplavami lahko začelo porabljati torej za kurativo ob izrednih dogodkih, katerim pa se je v veliki meri mogoče izogniti ravno s preventivo in to v času, ko se Ministrstvo za obrambo, ki nosi glavnino nalog zaščite in reševanja v času izrednih dogodkov, kiti z rekordnim proračunom in snuje načrte za milijardne nakupe orožja, za Nato in tako naprej.

Predlagatelji amandmaja menimo, da trenutni sistem financiranja interventnih del oziroma izrednih ukrepov ni neustrezen, pač pa so neustrezne proračunske prioritete, ki postavljajo oklepnike za vožnjo po Afganistanu pred nujne ukrepe za zaščito pred poplavami. In to je razlog, to so argumenti, ki so jasni. Sklad za vode naj bo namenjen gradnji ustrezne infrastrukture, ki naj deluje preventivno, ne pa da bomo še iz tega denarja, ki je namenjeno, jemali neka sredstva za to, da bomo krpali neki, zato ker nismo dovolj dobro prej zgradili. To je to. In to je razlog, zakaj smo vložili amandma in seveda prosim, upam, da sem dovolj jasno razložila. Prosim za podporo temu amandmaju.

Hvala lepa.