Spoštovane gospe, cenjeni gospodje, lepo pozdravljeni. Pričenjam 32. nujno sejo Odbora za finance. Seja je bila sklicana na zahtevo Poslanske skupine Levica, in sicer na podlagi drugega odstavka 48. člena Poslovnika Državnega zbora. Zaenkrat nisem prejel obvestila, da bi kdorkoli od članic in članov Odbora za finance bil zadržan. Prejel pa sem eno pooblastilo, in sicer poslanec Gregor Perič nadomešča poslanko Moniko Gregorčič iz Poslanske skupine Stranke modernega centra.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red z eno točko dnevnega reda, in sicer Škodljivi učinki privatizacije, izguba delovnih mest in še večja centralizacija Slovenije. V poslovniškem roku nisem prejel dodatnih predlogov v zvezi z dnevnim redom, zato ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot vam je bil poslan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – ŠKODLJIVI UČINKI PRIVATIZACIJE, IZGUBA DELOVNIH MEST IN ŠE VEČJA CENTRALIZACIJA SLOVENIJE. Zahtevo Poslanske skupine Levice za sklic nujne seje odbora ste prejeli 12. 2. 2020. Na sejo so vabljeni: poslanec Luka Mesec v imenu predlagatelja, Ministrstvo za finance, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Slovenski državni holding, predsednik sindikata SKEJ Gorenje gospod Zeba? in pa Sindikat bančništva Slovenije. Zaenkrat nisem prejel od vabljenih nobenega opravičila.

Za uvod in za začetek prosim predlagatelja poslanca Luko Mesca, da predstavi zahtevo za nujno sejo in priloženo gradivo k tej zadevi. Gospod poslanec, izvolite.

Hvala za besedo in lep pozdrav. Mislim, da ni potrebno poudarjati, da se Slovenija v zadnjih letih vse bolj neenako razvija po statističnih regijah in da so razlike med kraji vse večje. Ampak če skočimo nekoliko nazaj v preteklost, se dobro spomnim, ko mi je neka srbska kolegica rekla, da kar jo je najbolj presenečalo, ko je prvič obiskala Slovenijo, je to, da si je v Srbiji vedno predstavljala, da ta zveneča imena Polzela, Gorenje itd. prihajajo iz nekih velemest. Ko je prišla sem je videla, da so v resnici ta podjetja dostikrat umeščena v malo večje vasi. Mi smo, mislim, en tak unikaten razvojni model v svetu imeli, da je vsako mesto imelo po eno, dve, tri tovarne in te ena, dve, tri tovarne so preživljale celotno lokalno skupnost. Sam sem se rodil v enem takem mestecu. To so Železniki, kjer je 3.500 ljudi v samem mestu, 3.500 še okrog, ampak v tem mestecu so bila načeloma tri podjetja Alpes, Domel in Miko?, ki so sponzorirale celotno domačo športno, kulturno sceno, lokalno skupnost itd. Eden je sponzoriral rokometno društvo, drugi nogometni klub, tretji divjo ligo za nogomet, za amaterski nogomet itd. To je marsikje v Sloveniji obstalo. Kot vidimo pospešeno propada. Imate na Dolenjskem Krko, za katero je znano, da drži pokonci celo regijo, kar se tiče sponzorstev itd. Imate tam tudi privatizirani Lek, za katerega je tudi znano, da v lokalno okolje vlaga bistveno manj. In to so bila dejstva, ki so bila zelo jasna pred dvema letoma, pred petimi leti, tudi pred desetimi leti.

Zato ni odveč poudarjati, da ko se je Slovenija spuščala v tretji krog privatizacije nekje med 2014 in 2020, je bilo jasno, da privatizacija najbrž pomeni osiromašenje slovenske periferije, posebej če prodajamo podjetja, ki imajo še vedno sedeže tam.

Če pogledamo na tri primere, ki smo jih izpostavili tudi v sklicu seje, je slika precej jasna. Nova kreditna banka Maribor se je imenovala Nova kreditna banka Maribor z razlogom. Sedež je imela v Mariboru. Po tem, ko je bivša vlada Mira Cerarja prodala za pičlih 250 milijonov, čeprav smo vanjo vložili skoraj milijardo, skladu APOLLO? je sklad APOLLO odločil, da bo sedež prestavil v Ljubljano. Na ta način bo Maribor ostal brez nekaj dobro plačanih delovnih mest. Periferija bo obglavljena. Po drugi strani pa je Nova kreditna banka Maribor, kljub temu, da je bila polna javnega denarja, pod novim lastnikom šla v optimizacijo poslovanja na način, da je zapirala poslovalnice po Sloveniji. Navedli smo jih v sklicu. Med drugim je svojo poslovalnico zaprla tudi v Desklah. Prejšnji teden so bile tukaj ljudje iz Anhovega in bi vam lahko povedali kako je za upokojence, ki se sedaj verjetno morajo do najbližje banke voziti z avtom. Podobno se dogaja z NLB-jem. Ta je sicer stacioniran v Ljubljani, ampak tudi poln javnega denarja, prodan, zapira podružnice, poslovalnice po Sloveniji.

Zelo glasen primer je Gorenje. Gorenje mislim, da je bil eden od teh, bi lahko rekli, svetlih zvezd slovenske industrije z legendarno zgodbo. Namreč to podjetje je postavil, ampak na njegovo pobudo se jo je zgradilo, na pobudo ključavničarja Ivana Atelška in to podjetje je tam obstajalo še preden je bilo postavljeno mesto Velenje. Najprej je prišlo podjetje, potem je bilo postavljeno mesto Velenje. V svojem vrhuncu je to podjetje zaposlovalo 11.000 ljudi in podobno kot tisti, ki sem jih prej omenjal, držalo celotno regijo pokonci. Ko je bilo podjetje pod Vlado Mira Cerarja, ki je takrat že opravljala tekoče posle prodano kitajskemu podjetju HAJSENS?, in to ne matici pač pa namenski družbi za prevzem, ki je bila registrirana v davčni oazi in je imela število zaposlenih od 1 do 10, bi morali Vladi in SDH-ju zvoniti vsi alarmi. Namreč namenske družbe so ustanovljene za prevzeme, za katere matično podjetje noče prevzemati prevelike odgovornosti. Če je za njimi HAJSENS, ki je imel oceno avstrijsko, bom potem poiskal natančne podatke, neka revizijska družba je delala glede na to kako spoštujejo delavske pravice itd., oceno EF, bi bilo lahko jasno, da je ta lastnik za razvoj podjetja kakršen je bil Gorenje precej vprašljiv. Zgodilo se je to pred čimer smo svarili. Za namen optimizacije poslovanja odpuščajo. Del režijskega dela podjetja pa so se odločili prestaviti v Ljubljano in na ta način bo še eno periferno mestece v Sloveniji obglavljeno. Tam bodo ostala slabša plačana delovna mesta, medtem ko bo bolje plačani del delovnih mest prestavljen v Ljubljano in s tem bo razvoj vse bolj skoncentriran v metropoli.

V namen, da take prakse za nazaj, vsaj pregledamo in da se slovenska politika o njih ozavesti, smo v Levici predlagali naslednje sklepe. V sklicu povsod piše, da Odbor za finance priporoča Vladi Republike Slovenije, ki opravlja tekoče posle, ampak glede na to, da najbrž dobivamo novo vlado, predlagam, da ta del sklepa brišemo, se pravi; priporoča Vladi Republike Slovenije, prvič, da pripravi celovito evalvacijo učinkov privatizacije treh največjih slovenskih bank, NLB, NKB in Abanke na zaposlenost, investicije in druge makroekonomske kazalce razvitosti po posameznih statističnih regijah, v katerih te banke opravljajo oziroma so opravljale svojo gospodarsko dejavnost vključno z analizo dostopnosti posameznikov do osnovne bančne infrastrukture, do poslovalnic in bankomatov.

Drugič, odbor priporoča Vladi, da pripravi celotno evalvacijo učinkov prodaje vseh podjetij, ki so v zadnjih desetih letih iz posrednega ali neposrednega večinskega lastništva Republike Slovenije prešla v večinsko lastništvo zasebnih ali tujih državnih lastnikov na zaposlenost, investicije in na druge makroekonomske kazalce razvitosti po posameznih statističnih regijah.

Tretjič, odbor priporoča Vladi, da opravi evalvacijo učinkov privatizacije vseh podjetij in bank v zadnjih desetih letih na reorganizacijo v proizvodnih in administrativnih dejavnosti, spet s poudarkom na tem kakšen je bil učinek na statistične regije.

Četrtič, priporočamo, da Vlada na podlagi pripravljenih evalvacij pripravi ukrepe za sanacijo škodljivih učinkov privatizacij s prednostno obravnavo gospodarsko in socialno najbolj občutljivih regij ter ukrepe, ki bodo efektivno preprečili nadaljnjo škodljivo privatizacijo podjetij in bank v državni lasti.

Če povem samo še par številk povem o neenakem razvoju. Zadnji podatki SURS-a kažejo, da je Zahodna Slovenija v letu 2017, to je zahodna statistična regija, glede na kupno moč članic EU dosegla 102 % povprečja Evropske unije, Vzhodna Slovenija je še vedno na pičlih 70 % in je šele na 212 mestu. Poleg tega se kažejo izjemne razlike med najbogatejšimi in najrevnejšimi regijami. Recimo BDP na prebivalca v Osrednji slovenski regiji, ki je najbogatejši, je bil kar za 41 % višji od nacionalnega povprečja, v Zasavski regiji pa skoraj za polovico 47 % nižji od nacionalnega povprečja, kar pomeni, da če te odstotke seštejemo je razlika med najbolj in najmanj razvito regijo na BDP kar 88,7 odstotne točke. Take razlike se pojavljajo s poudarkom, da – in vam bo lahko gospod Sitar povedal -, je Zasavje še pred par desetletji veljalo za eno od najrazvitejših regij oziroma regij z najbolje plačanimi delovnimi mesti v državi. Tam je stvar specifična zaradi premogovnika, termoelektrarne itd., ki so se jo na referendumu odločili zapreti, ampak to še ne pomeni, da smo lahko brezbrižni do slovenske periferije oziroma da jo obglavljamo na način kot sem prikazal prej, da dopuščamo, da se matice podjetij selijo iz malih mest v velika mesta oziroma ponavadi kar v Ljubljano in po drugi strani, da se podružnice podjetij po še manjših mestecih enostavno zapirajo in da ljudje ostajajo tam vse bolj odrezani od sveta okoli njih.

Hvala, gospod predlagatelj. Prejel sem še eno pooblastilo, in sicer poslanec Blaž Pavlin nadomešča poslanca Jožeta Horvata iz Poslanske skupine Nova Slovenija.

Če sem pravilno razumel, gospod predlagatelj, predlagate nekoliko modificirane sklepe, se pravi pri Vladi Republike Slovenije ne uporabljamo več dikcije, ki opravlja tekoče posle. Ta bo najverjetneje opravljala te svoje posle takole še trideset dni in morda tudi kak dan več ali manj in predlagate, da naslovimo, v kolikor se bo odločil za sprejetje teh sklepov generalno na Vlado Slovenije. To pomeni, da bi danes sprejeli sklepe, ki bi bili naslovljeni na Vlado, ki še ni imenovana. To se mi zdi pomembno poudariti.

Druga zadeva je pa, da smo mi dobili v gradivu tudi omenjeno zadevo v zvezi s privatizacijo Adrie Airways in bi želel poudariti, da smo na to temo že opravili nujno sejo Odbora za finance, in sicer 11. 10. 2019, na kateri smo tudi sprejeli ustrezen sklep, in sicer se je ta sklep glasil: »Odbor za finance predlaga Računskemu sodišču Republike Slovenije, da v skladu 25. členom Zakona o Računskem sodišču opravi revizijo postopka prodaje in prodajne pogodbe Adrie Airways podjetju 4K Invest in jo v najkrajšem možnem času posreduje Državnemu zboru.« Ta sklep je veljaven. Na Računsko sodišče je bil poslan 15. 10. 2019. Poudariti moram, predvsem z namenom, da danes v zvezi s to zadevo ne bi vodili razprave, zato ker smo to enkrat že opravili in tudi sprejeli ustrezni sklep.

Sedaj nadaljujemo sejo s predstavitvijo stališč predstavnikov Vlade. Najprej dajem besedo predstavniku Ministrstva za finance, državni sekretar gospod Alojz Stana, izvolite.

Hvala, gospod predsednik. Želim opravičiti odsotnost ministra gospoda Andreja Brtonclja.

To, kar je bilo vsebinsko povedano, na to se ne bom osredotočil v predstavitvi svojih stališč, ampak predvsem na sklepe, kateri so bili dani.

Vlada Republike Slovenije meni, da analiza kot jo je predlagala Poslanska skupina Levica predstavlja velik strokovni izziv, vendar z vprašljivimi uporabnimi rezultati. Pridobiti oziroma razviti bi bilo potrebno ekonomske modele z ustreznimi algoritmi ter jih testirati v realnem okolju. Za pridobitev željenih podatkov bi moralo biti nedvoumno dokazana neposredna korelacija med privatizacijo posamezne družbe oziroma prodajo posamezne kapitalske naložbe in zaposlenostjo, investicijami ter drugimi makroekonomskimi kazalci razvitosti po posamezni statistični regiji. Glede na to, da bi pri predlaganih nastavkih analize morali biti vključeni vsi sicer neločljivo povezani vplivi. Na primer vpliv globalnih sprememb gospodarskega okolja ter razvoja mednarodnega in domačega zakonodajnega okvira bi bila vprašljiva verodostojnost izsledkov takšne analize. Prav tako pa bi bilo za primerjavo potrebno narediti še model za pripravo ocene poslovanja posamezne družbe ter vpliv le-tega na omenjene kazalce v primeru, da bi država ohranila te investicije. Se pravi enostavno povedano, potrebno bi bilo razviti ekonomski model z nekimi analitičnimi algoritmi, kateri bi izključili kar ni direktnega vpliva na to, da bi res videli kaj se je zgodilo, ko so bila podjetja prodana in bi morali razviti podoben model kateri bi pa vseboval primerljive podatke, če ta podjetja ne bi bila prodana. Teh vplivov v okolju je veliko in meni ni poznan takšen model, da bi z njim razpolagali, bi ga bilo treba razviti oziroma kupiti, da bi bili potem predstavitveni podatki verodostojni.

Prav tako je treba tudi poudariti, da so za doseganje razpolaganja z lastniškimi deleži države obstajali različni strokovni in vsebinski razlogi. Primer: Znatna vlaganja lastnika za nadaljnji obstoj in delovanje družbe, zato so bili prodani Aero, Fotoma?, Aerodrom in Paloma. Intervencija države in posledični izravnalni ukrepi, govorim o državnih pomočeh in pa sprejetih zavezah, npr. Adria Airways, Elan in pa NLB, Nova kreditna banka Maribor ter A banka, ter udeležba v skupni prodaji delnic, ki so bile dane v zavarovanje posojil npr. Helios.

S tem želim povedati, da v tistem trenutku, v katerem se je nek dogodek zgodil, je bilo neko ekonomsko razmišljanje zakaj se je zgodil. V prvem primeru za podjetje kot je Aero Fotoma, Aerodrom, Paloma potrebna investicijska vlaganja za nadaljnji razvoj podjetij, potem ali so bile državne pomoči in smo bili zavezani, ker več nismo smeli pomagati tem podjetjem preko državnih pomoči in je bila obvezna prodaja ali pa sanacija bank in potem pa sprejete zaveze katere je bilo treba uresničiti. Prav tako pa je bil paket delnic Helios pa je bil v paketu potem, ko so bile zastavljene in je šel na prodajo.

Še eno stvar pa je treba zelo poudariti. Postopek privatizacije ni revizibilen proces in se stanje ne da povrniti v izhodiščno, torej pred odprodajo naložb v gospodarskih družbah. Pomeni, da je vprašljivost teh rezultatov tudi, če bi uspeli teoretično te modele razviti, narediti primerjavo. Procesa ne moreš povrniti v izhodiščno stanje. Danes imamo stanje takšno kot je.

Glede na vse navedeno Vlade Republike Slovenije predlaganih sklepov ne podpira.

Bi pa še eno stvar rad povedal z podatki, kateri pa so statistični in z njimi vsi razpolagamo, ampak nismo danes o njih še govorili. O pogledu na določene statistične podatke in podatke o opravljanju s kapitalskimi naložbami države pa lahko ugotovimo, da je bruto družbeni produkt zrasel med letom 2010 in letom 2018 za 26 %. Povečanje plač je bilo v tem obdobju za 12,5 %. Znižanje stopnje anketne brezposelnosti je bila za 30 %. Znižanje zahtevne donosnosti na desetletne obveznosti iz 4,186 % v letu 2010 oziroma 6,666 % v letu 2011 na 0,081 % v letu 2019. Navedel bi samo še en podatek, povečanje donosnosti portfelja kapitalskih naložb države je bil v letu 2012 0,3 %, v letu 2018 je 6,2 %.

Vsi ti podatki kažejo na to, da se je splošno gospodarsko stanje v Sloveniji od leta 2010 naprej izboljševalo. Hvala.

Hvala, gospod državni sekretar. Izvolite, gospod predlagatelj Luka Mesec, prosim.

Hvala. Samo kratek odziv na to kar je povedal državni sekretar. Najprej, naši sklepi ne govorijo o tem, da bi bilo treba izvesti ali pa narediti primerjalni model med privatiziranimi in neprivatiziranimi podjetji. Naši sklepi govorijo o tem, da je treba opraviti evalvacijo kaj se je s privatiziranimi podjetji dogajalo. Torej, če vam pomagam pri metodoloških zagatah. Vzemite presečni datum, ki je datum prodaje podjetja in od takrat naprej spremljajte število delovnih mest, višino plač, število poslovalnic, število danih ali pa količina danih sponzorskih sredstev, ali je sedež podjetja ostal tam kjer je bil ali ne itd. in potem bomo pač videli. Saj teh podjetij ni veliko, ampak za teh nekaj podjetij pa lahko pač to osnovno evalvacijo pripravite. Primerjalna analiza pa je potem pač sekundarna in predmet interpretacije kot metodologije.

Kar se tiče uporabnosti, se z vami strinjam. Na žalost privatizacija najbrž pod danimi pogoji ni revazibilen proces, ampak ima pa država v svoji lasti še vedno okoli 10 milijard premoženja v Slovenskem državnem holdingu in če se ne motim okoli 70 milijonov na slabi banki. Torej so ti podatki uporabni tudi zato, da bomo vedeli kako naprej razpolagati z državnimi podjetji po eni strani ali bomo prodajali karkoli ali ne bomo, recimo, po drugi strani pa so taki podatki uporabni predvsem za to, da se začnemo lahko pogovarjati o tem kako regije bolj enako razvijati.

Strinjam se z vami in tega ni mogoče zanikati, da se je BDP povečal za 26 % med letoma 2010 in 2018, ampak problem je, da se povečuje zelo neenako. Če pogledate leto 2018, se je na državni ravni povečal za 4,9 % - po spominu navajam – najbolj pa se je povečal v Osrednji slovenski regiji 7,3 %, kar pomeni, da se je v ostalih regijah – pa nimam podatka tukaj, ampak ga lahko poiščem – manj ali pa celo bistveno manj. Vprašanje, ki ga danes odpiramo, je kako poskrbeti, da bodo regionalno gledano vsi imeli nekaj od razvoja, o katerem ste govorili.

Hvala predlagatelju. Imate repliko? Državni sekretar gospod Stana, izvolite.

Hvala, gospod predsednik. Gospod poslanec Mesec, dejansko statistične podatke kaj se je zgodilo glede zaposlenosti, z razpoložljivimi podatki s katerimi se da preko AJPESA razpolagati, te se da pripraviti v nek pregled. Vendar ti podatki ne odražajo slike kaj bi bilo, če se ta podjetja ne bi prodala. Če bi hoteli videti celo sliko kakšen vpliv bi pa bil, ker ta določena podjetja med njimi so imela določene težave oziroma neka gospodarska izhodišča zaradi katerih so bila prodana. Ne vemo kaj bi se zgodilo, če ta podjetja ne bi bila prodana. Mi lahko edino pogledamo neko izhodiščno stanje katero je bilo in kaj se je s temi podjetji dogajalo. Kaj pa je vpliv teh podjetij na primer bi bil če, tega se pa ne da povedati. In zato mislim, da ti podatki, tudi če se naredi ta analiza, ni popolnoma strokovno mirodajna kakšen vpliv je imela na okolje, če nimaš primerjave kaj pa bi bilo, če ne. To sem želel povedati. Ti podatki so lahko samo statistični kaj se je zgodilo v neki regiji po letih z razpoložljivimi podatki. Ne moremo pa direktno reči kako je vplivalo na razvoj te regije oziroma kaj bi bilo, če se to ne bi zgodilo. Tu je zadrega. To sem želel poudariti.

Dobro, hvala lepa. Nadaljujemo s predstavitvijo stališč. Na vrsti je državna sekretarka z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo gospa Eva Štravs Podlogar. Izvolite, prosim.

Hvala lepa za besedo, predsednik. Spoštovana poslanka, spoštovani poslanci! Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo spremljamo poslovanje velikih poslovnih sistemov in gospodarsko dogajanje v Sloveniji. Jasno nam je, da se spremembe na tem področju še kako odražajo, ne samo po posameznih sistemih, ampak širše na celotno slovensko gospodarstvo. V izjemno konkurenčnem globalnem svetu so določeni poslovni sistemi še bolj izpostavljeni konkurenčnemu okolju in med tem vsekakor sodita obe podjetji, ki sta bili danes posebej izpostavljeni tako Adria kot tudi Gorenje.

Žal glede na poslovne rezultate omenjenih podjetij lahko ocenimo, da v tem novem izjemno konkurenčnem okolju niso bila uspešna in logično dejanje je iskanje strateških partnerjev, s tem, da se poudarja strateški partner, ki pač vstopa z željo po sinergiji, po večji dodani vrednosti in ki se tudi zaveda okolja oziroma lokalne skupnosti, v katero vstopa. V tem primeru kot lokalno okolje mislim celotno Slovenijo ne samo posamezno občino.

Glede na to, da ste, predsedujoči, v uvodu rekli, da bi se danes izogibali podrobnejšim razpravam glede Adrie, bi želela poudariti, da na ministrstvu ocenjujemo, da vezano na Gorenje, da bi bilo ocenjevati sedaj v tem momentu za kakšne vrste privatizacijo gre oziroma jo že oceniti kot izjemno slabo, kljub vsemu še preuranjeno. Jasno je, da se mora ob takih postopkih ustvarjati sinergijske učinke med prevzemnikom in prevzemnim podjetjem in da se v prvi fazi izvajajo procesi optimizacije in racionalizacije poslovanja. Kljub temu, kar se trenutno na tem področju – seveda spremljamo – dogaja v Gorenje Velenje, ocenjujemo, da je še vedno možnost, da se izvaja v naslednjih korakih tudi to, kar je bilo obljubljeno in pričakovano. To so pozitivni učinki povezovanja s strateškim partnerjem kakor je prenos uspešnih mednarodnih poslovnih praks, seveda velik poudarek na raziskavah in razvoju in pa prilagoditev optimizacije.

Na Ministrstvu za gospodarski razvoj se še kako ukvarjamo tudi s skladnim regionalnim razvojem. Strinjam se s poslancem gospodom Mescem, da je skladni regionalni razvoj izjemno pomemben za Slovenijo, zato tudi z različnimi ukrepi, ki jih imamo na ministrstvu, spodbujamo tako v vzhodno kohezijsko regijo kot tudi posebni ukrepi, ki so namenjeni predvsem problemskim območjem. Toliko na kratko.