Pozdravljeni vsi skupaj, malo pozornosti, prosim. Malo pozornosti, malo bo zamude, čakamo sklepčnost, čakamo, da pridejo vsi vabljeni, ker vas je kar nekaj, ki boste imel prezentacije – prezentacije bojo potekale na tem računalniku, skratka, ko bo predsedujoči, kolega Pavlič, vam dal besedo, ali pred tem se pripravi in prezentacija poteka s tega računalnika. Vidno je tamle, koliko je vidna, pač, takšno je stanje informacijske družbe v Državnem zboru, zdaj pa še nekoliko počakamo in potem bomo uradno začeli sejo. Hvala. / izklop mikrofona/ Prosim vse prisotne, da v treh minutah zasedejo sedeže, da lahko začnemo sejo, ki bo že tako ali tako zamujala 10 minut.

Spoštovana kolegice in kolegi!

Pričenjam 25. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in pozdravljam vse vabljene in prisotne.

Skupna seja obeh odborov je bila sklicana na zahtevo Poslanske skupine Levica. Imam nekaj pooblastil za nadomeščanje. In sicer poslanca Gregorja Periča nadomešča poslanska Mojca Žnidarič, poslanko Jerco Korče nadomešča poslanka Tina Heferle, poslanca Francija Kepo nadomešča poslanka Alenka Jeraj, poslanca Franca Rosca nadomešča poslanka Jelka Godec in pa poslanca Ivana Hrška nadomešča poslanec Branko Simonovič.

Besedo dajem predsedniku Odbora za zdravstvo dr. Francu Trčku.

Izvolite.

Hvala, kolega.

Lep pozdrav še v mojem imenu!

Pričenjamo 26. nujno sejo Odbora za zdravstvo.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: mag. Bojana Muršič, kolega Felice Žiža in kolega Vojko Starović. Imamo pa tudi nekaj pooblastil o nadomeščanjih, kar nekaj jih je. Če grem po vrsti: mag. Andrej Rajh nadomešča poslanca Vojka Starovića, kolega Bojan Podkrajšek nadomešča kolega Marjana Pojbiča, poslanec Dušan Šiško nadomešča poslanca Janija Ivanušo, poslanec Jani Prednik nadomešča kolega poslanca Sama Bevka in kolega Matjaž Nemec nadomešča mag. Bojana Muršič. Preden nazaj predam besedo predsedniku Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, ker sva se tako dogovorila, da bo on vodil to sejo bi rad opozoril še na dve zadevi. Citiram: »Zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija.« ter dalje: »Vsakdo ima v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja.« Zakaj to omenjam? Ker smo ustavna parlamentarna demokracija in sem navedel v prvi alineji 67. in 72. člena Ustave Republike Slovenije in ker apeliram, da se med razpravo vsi tukaj razpravo zavedamo te zadevne ustavnosti.

Kolega Paulič, izvolite.

Hvala lepa.

Imam še eno pooblastilo in sicer poslanca Aleksandra Rebrška nadomešča poslanka Iva Dimic.

Prehajamo na določitev dnevnega reda.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odborov. Ker k dnevnemu redu sej ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik je določen dnevni red kot ste prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA.

Poslanska skupina Levica je dne 6. 2. 2020 vložila sejo za sklic skupne nujne seje Odbora za zdravstvo in Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor s točko dnevnega reda - ONESNAŽENOST SREDNJE SOŠKE DOLINE, ZARADI SOSEŽIGA ODPADKOV V CEMENTARNI SALONIT ANHOVO.

Kot gradivo k tej točki ste prejeli zahtevo Poslanske skupine Levica s predlogi sklepov, ki naj bi jo sprejela odbora. Na sejo so bili vabljeni: predlagatelj zahteve Poslanska skupina Levica prvopodpisani dr. Matej Tašner Vatovec, Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje, dr. Dragan Matić vršilec dolžnosti glavnega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje, Klinični inštitut za medicino delo, prometa in športa, dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica kliničnega instituta Nevenka Mlinar, dr. Milan Brvar vodja Centra za zastrupitve v UKC Ljubljana, Varuh človekovih pravic Republike Slovenije, Eko Anhovo in dolina Soče, Eko krog, Fokus, dodatno pa so bili vabljeni še Zveza ekoloških gibanj Slovenije, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, dr. Ogrinec Nacionalni institut za javno zdravje območna enota Nova Gorica, Onkološki institut Ljubljana, Salonit Anhovo d.d., Občina Kanal ob Soči županja Tina Gerbec in pa Gospodarska zbornica Slovenije.

Prehajamo na obravnavo omenjene točke in najprej dajem besedo predstavniku predlagatelja Poslanske skupine Levica gospod Luka Mesec.

Izvolite.

Hvala za besedo in lep pozdrav.

Kot najbrž veste bo prihodnje leto minilo 100 let odkar je bila v Desklah ob Kanalu ob Soči zagnana proizvodnja cementa. Leta 1976 - prav približno pol stoletja kasneje - je bila izgrajena tam nova cementarna, ki jo danes poznamo pod imenom Salonit Anhovo in ki je bila v svojem času ena od največjih proizvajalk cementa v takratni Jugoslaviji. V svojem dolgem delovanju v dolgih desetletjih je na okoliško prebivalstvo pustila hud krvni davek predvsem, zaradi uporabe azbesta. To jasno kažejo zdravstvene slike, na katere zdravniki opozarjajo že dolgo. Lokalni zdravniki so bili nedvoumni že leta 2017, letos je peticijo, da je onesnaževanje v Desklah oziroma v širši Srednje Soški dolini nevzdržno podpisalo, kar 593 zdravnic in zdravnikov iz cele Slovenije. Dejstva so namreč zelo jasna. Med letoma 1998 in 2016 je v Sloveniji pretežni del azbestnih bolezni zajel prav to območje. Od skupno 559 primerov azbestoz je kar 500 obolelih s tega območja. Od skupno tisoč 866 plevralnih plakov jih je tisoč 773 s tega območja. Od skupno 189 mezoteliomov oziroma zelo agresivnih tumorjev v celi Sloveniji jih je kar 128 iz tega dela Slovenije. Stanje je alarmantno. Z vso upravičenostjo lahko govorimo o zdravstveni krizi in z vso upravičenostjo lahko govorimo o smrtni ogroženosti okoliškega prebivalstva. Na staro onesnaženje, za katerega je odgovorna cementarna, predvsem uporaba azbesta, se namreč zdaj nalaga novo onesnaženje. Že od leta 1981 namreč cementarna kot dodatno gorivo uporablja tudi odpadke, začela je z gumami 1981, kasneje, začetek devetdesetih nadaljevala, dobila dovoljenje za sežiganje olj in po novem v zadnjih desetletjih je postala največja sežigalnica odpadkov v Sloveniji. Za primerjavo, če sežigalnica odpadkov v Celju sežge na leto manj kot 30 tisoč ton odpadkov, jih v Anhovem sežgejo več kot trikrat toliko, 104 tisoč oziroma skoraj 105 tisoč ton na leto. Temu primerni so tudi izpusti. Če… / oglašanje iz dvorane/

Ja, prosim za tišino.

Če si boste ogledali tabele, ki smo jih priložili tudi v sklicu, boste videli, da je Anhovo ob, kot rečeno, trikratnem sežigu tistega v Celju izdal 58-krat višje emisije dušikovih ogljikov, skoraj tisočkrat višje emisije organskih spojin, 22-krat večje emisije žveplovih oksidov in tako dalje. Če pogledate rakotvorni benzen, boste ugotovili, da je samo emisij rakotvornega benzena, ki jih je bilo v Sloveniji med letoma 2013 in 2018 skupno za 45 ton, v Anhovem skoraj 19 ton oziroma 41 %. Skratka, govorimo o enem od najhujših onesnaževalcev v Sloveniji in o enem od najbolj zdravstveno ogroženih območij v Sloveniji. In do zdaj se o tem na nacionalnem nivoju praktično ni govorilo. Šele po zaslugi lokalnih gibanj, ki so bila dolgo medijsko prezrta, šele po zaslugi lokalnih zdravnikov in zdaj protesta zdravnikov iz celotne Slovenije smo prišli do tega, da razpravljamo o problemu, ki je bil dolgo skrit pred očmi javnosti, na nacionalnem nivoju. In odgovornost vseh nas poslank in poslancev danes je, da se jasno izrazimo o tem, kaj si mislimo o tovrstnem onesnaženju, o tovrstnem zastrupljanju in da se zavzamemo za lokalno prebivalstvo, ki, kot je Franc Trček prej lepo povedal, ko je citiral Ustavo, mora imeti tudi po Ustavi prednost pred izkoriščanjem, golim izkoriščanjem s strani kapitala, s strani tamkajšnjega onesnaževalca. Ta onesnaževalec Salonit Anhovo je danes v tuji lasti, deloma avstrijski, deloma so zraven še drugi delničarji, med drugim Italijani. In stvar zgleda takole. Lokacijo v Desklah uporabljajo za sežiganje odpadkov, ki k nam prihajajo več ali manj iz Italije in iz Avstrije. Tam proizvajajo polprodukt, se pravi klinker, ki je najbolj umazan del cementne proizvodnje, končne izdelke pa proizvajajo v cementarnah povečini v Italiji. In tukaj se je treba tudi vprašat o prihodnosti Slovenije. A si res želimo postati država, ki bo nekakšen rezervat za najbolj umazane in najbolj cenene dele industrije, medtem ko bodo končni produkti nastajali v tujini in ko se bodo dobički od te proizvodnje, ki zastruplja naše prebivalstvo, zlivali v tujino. Namreč, to je model, ki ga vidimo v Anhovem in da bi bila stvar še hujša, točno to dovoljujejo tudi slovenski predpisi. Vse, kar se tam dogaja, je legalno, vse kar se tam dogaja, je v okviru obstoječih okoljevarstvenih dovoljenj, ki pa so povsem nerazumna.

Če za navadne sežigalnice, kot je tista v Celju, obstajajo absolutne mejne vrednosti emisij, pri sosežigalnicah obstajajo relativne mejne vrednosti emisij in posledično to vodi do tega, da imate recimo, če boste pogledal, za primerjavo, koliko PM10 delcev lahko sežigalnice po nacionalnih in EU mejnih vrednostih izdajo, boste ugotovil, da 10, v Salonitu se jih je lahko leta 2007 izdal trikrat več, leta 2018 pa dvakrat več. Podobno velja za dušikove okside - dva in pol krat višja mejna vrednost, podobno velja za organske spojine – petkrat višja mejna vrednost. Ogljikov monoksid je pri sežigalnicah odpadkov reguliran z absolutnim zgornjim pragom. V Salonitu Anhovo se ga lahko izpušča neomejeno.

In, mi smo v Levici že od volitev 2018, kjer sem jaz tudi takrat na soočenju, na Pop TV-ju, to temo poudaril, kasneje smo jo uspeli vnesti tudi v koalicijsko pogodbo, čeprav se je že tam pokazalo široko nerazumevanje slovenske politike. Namreč, zaveza, ki naj bi šla v koalicijsko pogodbo, se je glasila takole; da je treba uredit normative za sosežigalnice, pri čemer smo poudarjal, da jih je treba vsaj izenačit s tistimi, ki veljajo za sežigalnice odpadkov. Ko je šla koalicijska pogodba v lekturo in kasneje v podpis petim strankam, je seveda v lekturi se zaznamek sosežigalnice, izgubil in zdaj piše samo, da je treba uredit normative za sežigalnice odpadkov.

Skratka, niti se politika ni zavedala, da obstajata dva popolnoma različna tipa in z njima dve popolnoma različni vrsti predpisov za sežigalnice in za sosežigalnice, pri čemer so razlike enormne. Poudarjam, sosežigalnica lahko sežge trikrat več, kot sežigalnica, če primerjamo Anhovo Celje, če merimo njihove emisije, pa so lahko tudi po desetkrat, dvajsetkrat, petdesetkrat ali celo tisočkrat večje, kot velja za sežigalnice.

Zato danes v Levici pozivamo poslanke, poslance, ministrstva in na sploh široko prisotno javnost, da podpre naslednje sklepe. Prvič; »da Odbor za zdravstvo in Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor, pozivata Agencijo Republike Slovenije za okolje, da ne odobri povečanja proizvodnje klinkerja in obsega sosežiga odpadkov v cementarni Salonit Anhovo.« Če na kratko obrazložim ta sklep – namreč, kljub temu, da je sežig v Salonitu trikrat večji, kot v Celju, je Salonit ARSO zaprosil za še dodatno dovoljenje za povečanje sežiga. Zdaj naj bi se ga povečalo iz 105 tisoč ton na 135 tisoč ton letno. Glede na to, da imamo zdravstveno krizo, da imamo enega od najbolj ogroženih območij v Sloveniji, bi bilo absolutno nesprejemljivo, da ARSO to sprejme. Zato poziv odbor, da sprejmemo sklep, s katerim napotimo ARSO, naj to prošnjo zavrne.

Drugič; »Odbora pozivata Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, da nemudoma opravi izredni nadzor nad izpolnjevanjem pogoja uporabe najboljših razpoložljivih tehnologij v cementarni Salonit Anhovo.« Zdaj, glede na emisije, o katerih sem prej govoril in glede na sklicevanje lastnikov cementarne, da se tam uporablja najboljše razpoložljive tehnologije, torej standard BAT, predlagamo, da se to preveri in pozivam poslance, da naložimo Inšpektoratu Republike Slovenije za okolje in prostor, da preveri, če cementarna v resnici tem standardom ustreza.

Tretjič; »Odbora pozivata Vlado Republike Slovenije, da v roku enega meseca izenači dovoljene izpuste škodljivih snovi sosežigalnic odpadkov s trenutno dovoljenimi izpusti škodljivih snovi sežigalnic odpadkov. To bi moral biti minimalni standard, minimalni pogoj pod katerim je nadaljnje delovanje Salonita Anhovo sploh dopustno. Sežigalnice odpadkov imajo namreč z namenom strogo regulirane emisije in ta namen je, da se zavaruje okolje in zdravje okoliškega prebivalstva. Pri uredbi, ki določa emisije sosežigalnic, kot rečeno so te pragovi fleksibilni, so relativni in rezultirajo v tem, da je lahko sežig trikrat večji, misije pa nekaj krat večje kot v primeru sežigalnic. Mi smo se v Levici to poskušali že dogovoriti z Ministrstvom za okolje in prostor v preteklem letu, žal neuspešno, tako da danes pozivamo odbor, da Ministrstvo za okolje in prostor napoti k temu, da to stori. Namreč, zato ni popolnoma nobenega razloga. Z ministrstva nam bodo verjetno odgovorili, da to dopušča evropska zakonodaja. Res je, to dopušča, ampak mi pa nimamo nobene moralne legitimnosti, da ne bi zaščitili okoliškega prebivalstva in ne bi izenačili standardov s tistimi, ki veljajo za sežigalnice in ki veljajo za varne. To je minimalni pogoj pod katerim je nadaljnje delovanje Salonita Anhovo sploh dopustno.

In četrtič. Odbor za zdravstvo in Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor pozivata Vlado Republike Slovenije, da prouči nadaljnje vplive obratovanja Cementarne Salonit Anhovo in zdravstveno stanje prebivalcev srednje Soške doline in da prouči možnosti za omejevanje nadaljnjega sosežiga ali sežiga odpadkov na tem območju. Tukaj se vračam tistemu, kar sem na začetku rekle, srednja Soška dolina je ena od najbolj zdravstveno obremenjenih območij v Sloveniji. Namreč imamo dolga leta uporabe azbesta, imamo stoletno tradicijo obratovanja cementarne, ki že od leta 1981 za potrebe pridobivanja oziroma pridelave klinkerja uporablja tudi sosežig odpadkov. Poledice tega pa so zelo jasne in zelo grozljiva zdravstvena slika okoliškega prebivalstva, ob kateri mislim, da lahko upravičeno uporabimo besedo, ki jo uporablja civilna družba v teh krajih, to je da se tam vrši genocid nad prebivalstvom. Namreč prebivalstvo se sistematično zastruplja s tem sosežigom. In glede na to, da tako zdravstveno sliko imamo v tem kraju, pozivamo Vlado naj prouči ali je obratovanje Salonita Anhovo v takih okoliščinah sploh še dopustno, ali ga lahko umestimo znotraj ustavne kategorije, ki nam jasno veleva, da mora industrija opravljati tudi okolijsko in socialno funkcijo in pa da ima prebivalstvo ustavno zavarovano pravico do zdravega življenja. Temu pogoju tukaj absolutno ni zadoščeno, azbestni bolniki nikakor ne bi smeli biti izpostavljeni tovrstnim toksinom v zraku, ki so jim v Anhovem.

Toliko z moje strani za začetek, kot rečeno, pozivam vas, da sklepe podprete, ker prebivalstvo v srednje Sorški dolini že dolgo čaka da se zgane nacionalna politika. Do slej so bile vse njihove žrtve in klici na pomoč preslišani in danes imamo edinstveno priložnost, da temu naredimo konec oziroma da pokažemo, da nam za ta del Slovenije ni vseeno in da lahko tudi za njih obstaja lepši jutri.

Hvala lepa. Besedo dajem predstavniku Ministrstva za zdravje, državni sekretar dr. Pliberšek. Izvolite.

Spoštovani predsednik, predsedujoči in predsednik lepo pozdravljeni! Hvala za besedo. Spoštovane poslanke, poslanci, ostali prisotni, tudi vas lepo pozdravljam. Bom mogoče malo krajši. Torej, zdravje je povezano s številnimi dejavniki zdravja, vključno z življenjskimi in delovnimi pogoji, fizičnim okoljem in raznovrstnimi vedenjskimi dejavniki tveganja. Poslanstvo Ministrstva za zdravje je največja skrb za zdravje ljudi, tudi s krepitvijo in varovanjem zdravja ter preprečevanjem bolezni. Na tem področju ministrstvo vlaga velike napore in sledi načelu zdravja v vse politike. Vemo, da zdravje nastaja tam kjer ljudje živijo, se izobražujejo, delajo in preživljajo svoj prosti čas. Tako smo s številnimi preventivnimi programi uspešni in vplivamo na ohranjanje in krepitev zdravja naših prebivalcev. Glede na naše poslanstvo sledimo temu, da se tudi tveganje za zdravje ljudi zaradi onesnaževanja ne sme povečati. Ministrstvo za zdravje formalno kot mnenjedajalec sodeluje v postopkih pridobivanja ali sprememb okoljevarstvenih dovoljenj oziroma predhodnih soglasij, ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za okolje. Pri tem je potrebno poudariti, da je vloga Ministrstva za zdravje bolj administrativna saj za mnenje zaprosi strokovni instituciji Nacionalni inštitut za javno zdravje ali pa Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano in ga po pridobitvi praviloma tudi potrdi. Mnenje tako izdelata tako nacionalni instituciji, kjer njihovi usposobljeni kadri zagotavljajo strokovno, tehnično, tehnološko in še kakšno kredibilno oceno. Ministrstvo za zdravje namreč teh kadrov ne poseduje. Poudarjamo, da tudi zaskrbljenost ljudi vpliva na njihovo zdravje. Kadar se pojavi zaskrbljenost prebivalcev, ki izražajo skrb za svoje zdravje jim je vselej in takoj potrebno prisluhniti. Tako je potrebno z vso skrbnostjo na kredibilen, transparenten, predvsem na podlagi razpoložljivih znanstvenih informacij in podatkov oceniti tveganje za zdravje ljudi in na tej podlagi ugotoviti dejansko stanje in sprejeti ustrezne odločitve. Ministrstvo za zdravje bo v takšnih primerih zmeraj prisluhnilo in odgovorno ukrepalo v smeri in v skladu z našimi možnostmi er v okviru zakonodajnega okolja in s ciljem suvisnega razvoja treh osnovnih stebrov sonaravnega razvoja, da pristojne institucije v okviru ocene vplivov na zdravje ljudi pristopijo k vsem potrebnim aktivnostim, da se bodo državljanke in državljani na vseh področjih počutili varno. Hvala predsednik.

Hvala lepa. Besedo dajem še predstavniku Ministrstva za okolje in prostor, državni sekretar gospod Maver, izvolite.