Torej, spoštovane kolegice in kolegi ter cenjeni gostje, pričenjam 19. sejo odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani. Trenutno nimam zadržanih članov.

Na seji kot nadomestni člani oziroma članice odbora s pooblastili pa sodelujejo: torej kolegico Evo Dimic nadomešča kolega Jožef Horvat, ki ga prav tako lepo pozdravljam na današnji seji odbora.

Torej prehajamo na določitev dnevnega reda seje tega odbora. S sklicem seje 5. februarja 2020 ste prejeli naslednji dnevni red: 1. točka, geotermalna energija – okoljsko sprejemljiv vir energije ter priložnost za razvoj kmetijstva in turizma ter proizvodno električne energije, torej ponovna obravnava po več kot 6 mesecih; 2. točka, pobude in vprašanja članov odbora. Ker včeraj do 12. ure nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je določen dnevni red seje kot je bil določen s sklicem.

Prehajamo na obravnavo 1. TOČKE. Kot gradivo ste s sklicem prejeli: gradivo z dne 21. junija 2019, ki ste ga prejeli s sklicem 12. nujne seje odbora; ter sklep sprejet na 12. nujni seji odbora 2. julija 2019.

K tej točki sem vabil: Službo Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Republike Slovenije; ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo; ministrstvo za okolje in prostor; ministrstvo za infrastrukturo; Kmetijski inštitut Slovenije; Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije; dr. Petra Kralja, geologa; gospoda Romana Ferenčaka s podjetja Ocean of orchids. Naknadno smo vabili še: dr. Jurija Franca Tasića iz Inženirske akademije Slovenije; mag. Milana Repiča, župana občine Benedikt; mag. Marjana Hribarja, župana občine Šmarješke toplice; gospoda Franca Pukšiča, župana občine Destrnik; mag. Daniela Vrbnjaka, župana občine Ormož; Nino Erman, Andreja Lapajneta iz geološkega zavoda Slovenije; Antona Štihca; in mag. Vladimirja Kolmaniča; ki jih prav tako lepo pozdravljam na današnji seji.

Dovolite, da najprej predstavim razlog za sklic današnje seje.

Torej naš odbor je problematiko geotermalne energije obravnaval 2. julija 2019. Ob tej priložnosti je odbor sprejel tudi sklep, ki ste ga ponovno prejeli za današnjo sejo in se glasi: »odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlaga ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ministrstvu za okolje in prostor, ministrstvu za infrastrukturo, ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo in Službi Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko oblikovanje delovne skupine in da v roku najkasneje 6 mesecev predlaga nabor ukrepov za učinkovito večnamensko izrabo geotermalne energije ter preuči potrebnost zakonodajnih podlag za implementacijo nabora ukrepov geotermalne energije. Koordinator delovne skupine naj bo Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko«. Ker v roku 6 mesecev nismo prejeli poročila o realizaciji sklepa, sem se odločil, da skličem sejo in ponovno odprem obravnavo te problematike z namenom, da nas pristojne inštitucije seznanite z razlogi zaradi katerih sklepa odbora morebiti niste realizirali.

Glede na to, da smo v sklepu predlagali, da naj bo koordinatorka delovne skupine Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, bom dal najprej besedo gospodu Alešu Buciku, državnemu sekretarju v Službi Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

Izvolite.

Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Pozdravljene poslanke in poslanci in tudi ostali vabljeni.

Današnja seja predstavlja nadaljevanje seje, ki je bila opravljena na tem odboru 2. julija lansko leto. Takrat je bilo na odboru jasno prikazano, da je področje zakonsko razdrobljeno, saj je pri nas urejeno v štirih različnih zakonih, ki so v pristojnosti tako ministrstva za okolje in ministrstva za infrastrukturo. Seveda je bilo tudi zelo jasno povedano pričakovanje, predvsem s strani tako podjetnikov od katerih so nekateri tudi danes prisotni, županov, da se pripravi načrt za boljše koriščenje tega naravnega vira.

SVRK je skladno s sklepom odbora pristopil k oblikovanju medresorske delovne skupine. Skupina se je večkrat sestajala, najprej v sestavi kot je predvideval omenjeni sklep, nato pa se je skupina širila tudi s predstavniki ministrstva za zunanje zadeve, izvajalskih organizacij, ministrstva za okolje in prostor in tudi drugih strokovnjakov kot je na primer dr. Nina Erman iz Geološkega zavoda Slovenije.

Že od prej vsega povedanega logično skledi, da je področje, ki ga je skupina obdelovala, široko. Zahteva veliko tehničnega in strokovnega znanja, hkrati pa je bilo potrebno tudi usklajevati časovnico razpoložljivih ljudi delovne skupine, kot tudi usklajevati samo gradivo na to tematiko. Gradivo, ki je nastalo, je skupina zaključila in iz prej naštetih razlogov bo to gradivo posredovano prvi teden v marcu tudi v proceduro na vlado. Takrat tudi pričakujemo, da boste gradivo prejeli vi, poslance in poslanke.

V samem gradivu smo najprej opisali stanje, nato izzive in na koncu podali tudi predlog ukrepov, ki naslavlja izpostavljene izzive. Nekaj izzivov bom pa – tistih, ki mislim, da so najbolj pomembni – kar naštel. In sicer.

Poznavanje geotermalnega potenciala. Tu gre za sistematično zbiranje podatkov in njihovo posredovanje javnosti, saj evidentiranju nelegalnih kot so evidentiranje nelegalnih plitvih vrtin, teh imamo kar nekaj.

Drugi izziv je pravni in organizacijski okvir. Ključno je izboljšati oziroma vzpostaviti je potrebno stalno medresorsko sodelovanje, saj področje posega v pristojnost več ministrstev in agencij. Spremeniti bo potrebno obseg razglašenih vodnih teles.

Tretje, standardi kakovosti in kompetenc. Poleg smernic za vrtanje v plitvi geotermiji, to pomeni v globini do 300 metrov, in strokovnih predlogih ravnanja z objekti za rabo mineralne, termalne in tudi termalno-mineralne vode po prenehanju, je potrebno pripraviti še smernice za opredelitev parametrov in tehničnih pogojev za izgradnjo globokih vrtin, kot so črpalna, ponikovalna in reinjekcijska dejanja, ter pripraviti seznam podrobnih potrebnih testiranj. Smiselno bi bilo pripraviti manjkajoče smernice, dokončati njihovo javno obravnavo ter jih javno uradno vpeljati v zakonodajo.

Četrta točka, ki je zelo pomembna, je informacija o obstoječih sistemih. Ker nacionalne strategije za dolgoročni razvoj geotermalnih sistemov in rabe geotermalne energije še nimamo, je težko sistematično razvijati to področje. Deloma je to posledica šibkega informiranja strokovne in splošne javnosti, nepoznavanja specifik sistemov rabe ter pomanjkljivosti kompetenc projektantov, izvajalcev, pa tudi odločevalcev. Zato je potrebno sistematično krepiti promocijo rabe geotermalne energije preko primerov dobre prakse, zagotavljati zanesljive javne podatke o potencialu rabe, strokovnih osnovah za ustrezno dimenzioniranje sistemov ter okrepiti sodelovanje in razvoj kompetenc vseh deležnikov, kar bo rezultiralo v skupni nacionalni strategiji.

Ocena stanja. Tu je potrebno nadgraditi državni monitoring podzemnih voda v plitkih vodonosnikih kot tudi monitoring v globokih geotermalnih virih.

In zadnje področje, ki je izredno pomembno, je ekonomika. Nove investicije je smiselno, za nove investicije je smiselno poiskati lokacije, kjer se zamenja le energent, torej fosilni vir z geotermalno energijo. Če se bo postavljalo nove sisteme kot so pa primer rastlinjake v Pomurju, gre pa tudi za spodbujanje gospodarske dejavnosti in hkrati za rast rabe geotermalne energije. Daljinsko ogrevanje je smiselno razvijati v strnjenih naseljih oziroma v industrijskih conah, če so spodbude za plitvo geotermalno energijo v strategiji Eko sklada.

Tako, da spoštovani, glede na uvodne predstavitve je to vse, kar sem želel povedati. Za ostalo sem vam pa na razpolago.

Torej hvala.

Zdaj vse, kar te povedali, smo v bistvu mi že obravnavali na seji. Torej pripravili smo ideje, načrte, pregledali, lahko bi rekel našo soseščino, svetovno zgodbo geotermije kaj se je naredilo v zadnjih 15 letih. Nenazadnje pogledali smo ekonomiko. Torej v bistvu zvedeli nismo nič. Mene zanima, kaj ste pripravili, kateri so konkretni ti ukrepi in zakaj tega niste poslali odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Rok je potekel 2. januarja 2012. Zaradi moje korektnosti, vedno mislim, da sem kot predsednik bil izredno korekten do vseh političnih strank kot tudi do gostov, sem pustil, lahko bi rekel še en več kot mesec časa za to, da ste lahko pripravili. In o tem bi morali obvestiti, kot nosilec tega medresorskega usklajevanja, tudi naš odbor. Torej odbora niste obvestili, niti niste obvestili niti o, lahko bi rekel niti o vaših nekih zaključkih, vsaj delno sprejetih. Zaradi tega sem moral ponovno sklicati. Jaz bi jo sklical mogoče že prej, ampak dal sem še čas. Verjel sem, da pač nekaterega znanja tega ni na ministrstvih, to sem ugotovil nenazadnje tudi na zadnji seji, ko sem bil zgrožen, da v slovenskem prostoru je znanja o geotermiji, vsaj tistih, ki so plačani za to, tisti, ki so direktno plačani z ministrstva, izredno malo. Bil sem, lahko bi rekel tudi sam sem pol leta z nekaterimi neodvisnimi strokovnjaki, lahko bi rekel pripravil za sejo vse, kar je bilo možno v enem mesecu ali pa dveh mesecih. Ljudje, ki so pa plačani za to, ki dnevno promovirajo fotovoltaiko ob tem, da je 14 ali pa 16 ur tema pozimi in ni nobene proizvodnje, ob tem, da ta država ta del energije izredno subvencionira na celi črti, ob tem, da si ljudje množično fotovoltaične elektrarne danes plasirajo na svoje hiše, ob tem, da je ljudem treba povedati, da teh 15, 20 ali pa 30 kolektorjev in en razsmernik stane v veleprodaji 4 tisoč evrov, njim pa prodaja to s subvencijo za 12 tisoč evrov v tem času, ob tem, da ljudje imajo elektriko v povprečju recimo tisti, ki plačujejo 100 evrov elektrike na mesec, imajo skoraj 10 evrov že zraven podstavko za obnovljive vire energije in da vse ti denar gre v bistvu predvsem za fotovoltaiko v zadnjem letu. Pa nimam nič proti fotovoltaiki. Želeli smo odpreti resno debato, resno strokovno podlago, da se tudi strokovnjaki, ki mislim, da jih pa izven teh virov je kar nekaj v Sloveniji, ki imajo več ambicije narediti nekaj s te Slovenije, zmanjšati stroške in najti obnovljive vire, ki imajo izredno konstantno proizvodnjo. Še enkrat ponavljam, obnovljivi viri, ki imajo konstantno proizvodnjo. In geotermalna energija dokazano v svetu, jaz bom potem to predstavil v daljši razpravi, dokazuje, da naša soseščina je to ugotovila v kratkem. In ob tem zakaj odpiramo, pred nami je nova evropska perspektiva. Če Evropa želi iti v tehnologije, ki bodo spreminjale ali pa šli v prid našemu podnebju, potem bi bil to prvi veliki ambiciozni projekt, ki smo ga postavili tukaj na tem odboru, da postavimo in da damo upanje vsem tistim, ki se borijo proti tem spremembam, da obnovljivi viri energije, ki ga v Sloveniji, lahko bi rekel predvsem v vzhodnem delu, lahko bi rekel izredno bogatem delu, izredno smo bogati v tem delu, pa tudi v ostalih delih Slovenije, kot bomo pozneje ugotovili na tej razpravi, da ga zagotovimo slovenski javnosti. Problem pa je neznanje, problem je, da ni volje, problem je, da nimamo nobenih ambicij in problem je povprečnost.

Če želimo iz Slovenije nekaj narediti, nek preboj, potem še enkrat pozivam, da se zberemo, da pripravimo in da se resno lotimo tega vira energije. Jaz ga v 6 mesecih v javni razpravi skoraj nisem zasledil. Edini pozitivni vidik, kjer moram pohvaliti, je bilo ministrstvo za kmetijstvo v prvi fazi, kjer smo že v začetku ugotavljali, da imamo samo 34 % samooskrbo zelenjave, da imamo v zimskem delu, da smo popolnoma odvisni od zelenjave v zimskem delu, da smo popolnoma odvisni dobesedno ne bom rekel s kakšnih trgov in da ugotavljajo, da zelenjava, ki prihaja iz Italije, Španije, na nekaterih solatah so ugotovili več kot 14 različnih pesticidov. Ob tem, da pa so na drugi strani prakse kot je primer recimo orchid orchieads, ki imajo recimo tudi v svojem rastlinjaku celo bananovce, kjer gojijo banane, da je Islandija ima stoprocentno samooskrbo celo bananah na tem področju, torej produkcija, ki na tem področju možno z geotermijo, je neverjetna.

Tako, da želim, da je ta razprava danes, glejte, strokovna. Želim, imeli ste 7 mesecev časa, da se pripravite na to sejo, želim, da se odprete, da poveste, kaj mislite in da sprejmemo neke sklepe in da se pripravimo dobro na novo kohezijsko politiko. Pa ne samo na kohezijsko, predvsem na novo perspektivo, kjer bo veliko denarja predvsem na podnebnih spremembah namenjeno ravno taki, bi rekel geotermalni energiji. Jaz verjamem, da ni lahko, jaz verjamem, da do zdaj o tem ni bilo dosti razprave, ni bilo dosti strokovnjakov tudi zaposlenih na ministrstvu, ampak sedaj jaz mislim, da je čas, da se zberemo, da poiščemo najboljše prakse tudi izven Slovenije in da Slovenijo pripravimo torej na neko novo obdobje in da lahko obnovljivi viri energije relativno tudi poceni. Ne, da bodo ljudje imeli to na položnicah, da bodo zaradi tega še bolj revni, ampak predvsem, da bomo zaradi obnovljivih virov energije imeli tudi dobro samooskrbo in vrhunske prakse in da je lahko Slovenija tudi neka pilotna država na tem področju.

Toliko s tega za to, da zapeljemo razpravo. Jaz mislim, da bo zelo bolj produktivno.

Naslednji, ki ga vabim k besedi, je Naslednji, ki ga vabim k besedi, je, tukaj vidim gospoda državnega sekretarja.

Želite še z ministrstva / nerazumljivo /? Izvolite. Prosim samo, če se predstavite za magnetogram. / medsebojni pogovor/

Ja, izvolite, seveda. Izvolite.

Sanja Ajanović Hovnik, služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

Jaz bi rada podala nekaj dodatnih obrazložitev. Delovna skupina, seja odbora za kmetijstvo je bila 2. julija. Veste, da so potem tudi dopusti in vse to, kar je v bistvu nekako otežilo prvo srečanje te medresorske skupine. Medresorska skupina se je prvič dejansko sestala v mesecu septembru in po prvem sestanku, ko smo pregledali v bistvu vso zakonodajo in vse podzakonske akte, ki predpisujejo in ki v bistvu urejajo to področje, smo ugotovili, da delovna skupina, da se mora sama delovna skupina razširiti se z dodatnimi člani. Zraven smo povabili tako predstavnike ministrstva za zunanje zadeve kot potem v bistvu predstavnico strokovne javnosti Nino Erman, Roberta Grnjaka. In želja, ki smo jo zasledovali, cilj, ki smo ga zasledovali – ja, po eni strani vsekakor odgovor in pripravo ustreznega dokumenta kot odziv na sklep, ki je bil sprejet julija, ampak še bolj smo želeli v bistvu pripravi dober dokument, ki bo predstavljal potem nadaljnjo podlago za res učinkovito črpanje tega obnovljivega trajnostnega vira.

In zdaj tisto, kar je na tem mestu vsekakor potrebno povedati, da je treba ločiti plitvo geotermalno energijo, plitvo geotermijo od globoke geotermije. In če imamo na plitvi geotermiji tako spodbude preko Eko sklada in vse to, na globoki geotermiji imamo področje mnogo bolj neurejeno – od samega lastništva vrtin do, ne vem, državnega, ustreznega državnega monitoringa. Ker pač, če želimo, da je ta vir vseeno trajnostno porabljen moramo zagotoviti, da imamo podatke na podlagi katerih bomo potem ukrepanja nadalje določali.

Zdaj, jaz se ne strinjam popolnoma z vami, da ker v tej delovni skupini so sodelovali tudi predstavniki ministrstva za infrastrukturo, ki so pripravljali NEPN, ki je ravno v javni obravnavi, in določene ugotovitve te delovne skupine so že v temu NEPN-u tudi zapisane in mislim, da bo potem predstavnik ministrstva za infrastrukturo to lahko kaj več na to povedal. Je pa res, da ker se je skupina širila, ker je res to zelo široko področje in je potrebno veliko strokovnega znanja za to, je gradivo bilo končno usklajeno v prejšnjem tednu, kar pomeni, da gre potem v še širše medresorsko usklajevanje in potem na vlado. In mi pričakujemo, da boste vi to gradivo prejeli v prvem tednu marca.

Tako, da zato tudi opravičilo, da pač ni bilo to narejeno v določenem roku, ampak obstajajo tudi določeni objektivni razlogi za to.

Hvala lepa.

Hvala za dopolnitev.

Glejte, zelo enostavno bi bilo. Samo bi me poklicali, pa bi povedali »zamujamo, se zavedamo kompleksnosti področja« in bi lahko jaz tudi počakal s sejo še en mesec, ni problema. Šli bi vam na roko, ampak če ni nobenih informacij, jaz sem navajen, da se navadno nič ne dogaja vedno. Se opravičujem, če sem bil mogoče malo bolj konkreten v nekih zadevah, ampak če nisi konkreten, v Sloveniji žal nobena zadeva ne gre naprej. Se vam pa zahvaljujem za ta vaš prispevek.

Gospod državni sekretar, izvolite, z ministrstva za kmetijstvo. Evo, izvolite, sedaj pa je beseda vaša.

Hvala lepa. Lep pozdrav tudi v mojem imenu. Predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci, ostali gostje.

Na našem ministrstvu seveda smo zelo z veliko težo vzeli tudi zadnjo sejo v juliju odbora za kmetijstvo, kjer smo govorili o tem viru energije. Zavedamo se, da Slovenija še vedno na letnem nivoju uvozi več kot 100 tisoč ton zelenjave, sveže zelenjave, in več kot 150 tisoč ton vse zelenjave, torej tudi predelane. In da na nek način Slovenija je država, kjer bi lahko postala bolj samooskrbna z zelenjavo izključno na način podaljševanja sezone. Ker v času sezone, nekaj teh poletnih mesecev imamo, pri nekaterih vrstah zelenjave / nerazumljivo / je bistvu včasih celo preveč in smo pred leti pogosto tudi spremljali težave pri prodaji zelenjave, domače slovenske. Pa bomo rekli kljub nizki samooskrbi. Drži, ampak časovno je ponudba neusklajena s povpraševanjem oziroma v tistem kratkem poletnem obdobju pridelamo zelenjave praktično dovolj, čim se pa umaknemo v izven-sezono, imamo zelenjave premalo. Zato smatramo, da je potrebno poiskati nove načine virov energije, nove vire energije za to, da bomo lahko tudi odgovorili na vprašanje, kako povečati samooskrbo zelenjave. Seveda so še nekateri drugi načini, tudi prehranske navade in sezonskost prehranjevanja, ampak vendarle tudi ta varianta, tudi ta možnost mora biti v vidu.

Ravno zato smo tudi v naši resoluciji, ki je bila sprejeta tudi v državnem zboru, Naša hrana, podeželje in naravni viri zelo jasno navedli, ki je bila sprejeta torej v zadnjih tednih, zelo jasno navedli tudi, da si želimo zmanjšati negativne vplive na vodo, tla in zrak in tudi želimo prispevati k blaženju podnebnih sprememb in prilagajati nanje. Poleg vseh ostalih ukrepov to pomeni, da v kmetijstvu torej potrebujemo nove vire energije, ki bodo okoljsko mnogo bolj učinkoviti. Celo pod en pomemben specifični cilj smo, en od treh pomembnih specifičnih ciljev v naši resoluciji je trajnostno upravljanje naravnih virov in tudi zagotavljanje javnih dobrih. S tem tudi sledimo praktično usmeritvi Evropske unije in zelo zares jemljemo tudi t.i. green deal, evropski zeleni dogovor, ki ga je na nek način že Evropa sprejela in nas naslavlja k temu, da moramo tudi na področju kmetijstva iti v smeri zmanjševanja vplivov na okolje, poleg manjše rabe gnojil, fitofarmacevtskih sredstev in vnosa novih tehnologij, to seveda pomeni ravno pri energetiki tudi uporabo obnovljivih virov energije.

Torej s tega zornega kota se na našem ministrstvu zelo dobro zavedamo izzivov, ki nas čakajo. Smo jih, menimo, da zelo konkretno vključili že v resolucijo. Res pa je, da je resolucija še vedno politično-strateški dokument, še nima neke operativnosti. In zato bomo v teh naslednjih tednih, ko intenzivno delamo na strateških usmeritvah znotraj posameznega sektorja, šli tudi do podrobnejših strateških usmeritev in na koncu tudi do finančnih ukrepov za posamezne razvojne cilje, ki jih v posamezni smeri kmetijstva želimo razvijati.

Na drugi strani si želimo tudi poiskati nekatere odgovore na vprašanja, ki jih naslavlja tudi na področju kmetijstva nacionalni program varstva okolja in tudi že omenjeni nacionalni energetsko-podnebni načrt. Povsod se tudi kmetijstvo obravnava kot prostor, kjer je potrebno zmanjševati vplive, zmanjševati izpuste toplogrednih plinov, zmanjševati vplive na okolje. Na nek način v nacionalnem programu varstva okolja je v cilju 7 sedem, podpoglavju 3, celo napisano, da je treba vsem zagotoviti dostop do cenovno sprejemljivih, zanesljivih, trajnostnih in sodobnih virov energije, kar pomeni, da naslavljajo tudi druge resolucije, ne zgolj naša kmetijska, te vire energije kot tiste, o katerih bomo morali v naslednjih letih ali mesecih še zelo veliko, na katerih bomo morali še zelo veliko delati. Ravno tako tudi nacionalni energetski podnebni načrt predvideva zmanjševanje vplivov v procentih kaj si želimo do leta 2030 in tukaj je treba vedeti, da kmetijstvo sprejema te izzive. Seveda jih mora sprejemati in se zavezuje, da bomo šli v tej smeri, ampak tukaj rabimo vendarle potem podporo tudi tistih resorjev, ki odločajo o tem ali bomo lahko uporabljali toplo vodo ali bomo lahko uporabljali obnovljive vire energije, ker tukaj lahko delamo prihranke. Nekaj bomo delali na dobrobiti živali, na novih tehnologijah in pa tudi na novih virih energije.

Naj morda samo še za zaključek povem, da smo tako v lanskem kot tudi v letošnjem letu, torej za leto 2019 in tudi za 2020, predlagali, da se tudi iz podnebnega sklada financirajo reinjekcijske vrtine tudi v poskusno rabo in tudi za morda resno obratovanje tam, kjer že sedaj uporabljamo toplo vodo za ogrevanje. In da bi morda tudi s pomočjo teh reinjekcijskih vrtin dobili tiste informacije, za katere ugotavljamo, da jih danes nimamo - kaj z virom toplote, z izdatnostjo tega vira, ali pomeni reinjekcija potem bistveno stabilnejši vir energije ali pa toplote v teh primerih. Torej predlagamo, da v te ukrepe vendarle pristopimo kot Republika Slovenija in zato smo tudi ponovno tudi za leto 2020 predlagali te ukrepe za poleg ostalih, pa ne bom ostalih našteval, ker smo danes tukaj zaradi enega cilja, da se vendarle pristojno ministrstvo tudi na ta način morda loti pridobivanja dodatnih podatkov.

Toliko na kratko. Če bo še kakšno vprašanje, z veseljem še kaj.

Hvala.

Hvala za vaš prispevek ministrstvu za kmetijstvo, dr. Podgoršek.

Torej sedaj bom dal sprva takoj besedo ministrstvu za infrastrukturo. Z nami je gospoda Hinko Šolinc.

Izvolite.

Torej gospod Šolinc, hvala za vaš prispevek. Sedaj smo malo bolj že šli v konkretne zadeve, tudi probleme.

Tako, sedaj bi prosil pa ministrstvo za okolje in prostor. Z nami je državni sekretar gospod Aleš Prijon.

Izvolite, gospod državni sekretar.

Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Lepo pozdravljene spoštovane poslanke in poslanci.

Zavedanja pomena vode tako z vidika upravljanja, varstva, kakor tudi trajnostne rabe voda narašča. Raba voda mora biti trajnostna. Trajnostna in učinkovita raba naravnih virov je eden od ključnih vidikov varovanja okolja ob hkratnem povečevanju gospodarske učinkovitosti. Voda je naravno javno dobro, za rabo katerega je potrebno pridobiti vodno pravico. Ta vodna pravica je lahko ali vodno dovoljenje ali koncesija. Postopek s podelitvijo koncesije za rabo termalne vode se začne na podlagi pobude. Koncesija se podeli, če je količina in kakovost vodnega dobra dovoljujeta nameravano rabo, ta pa seveda mora biti skladna z načelom trajnostne rabe vode. Pri tem je treba posebej opozoriti na omejeno razpoložljivost posameznih vodnih virov. Prav na področju rabe termalne vode v mursko-zalskem in krško-brežiškem bazenu so zaznani zaskrbljujoči trendi upadanja gladine, kar je posledica odvzemov vode. Gre za resno problematiko, ki jo ministrstvo rešuje z več ukrepi, ki so, to pomeni nekateri iz med teh so zagotovitev uporabe čim večjega izkoristka ob čim manjšem obsegu rabe vode, spremljanje stanja in poročanje ter finančni ukrepi ob zagotovljenem vračanju vode. In seveda so še drugi ukrepi. Skladno z uredbo o načrtu upravljanja voda ni dovoljena nova raba na teh dveh bazenih. Nove rabe vode oziroma povečanje obsega rabe vode bi bilo mogoče dovoliti le ob uvedbi vračanja neonesnažene vode, to je reinjekcija.

To so nekako ključna izhodišča, o katerih bomo danes verjetno še razpravljali.

Hvala lepa.