Spoštovani vabljeni, spoštovane kolegice, imamo prenos, zato bi počasi začeli, da bomo točno začeli…

Spoštovani članice in člani komisije, minister, spoštovana ministrica ter ostali vabljeni prisotni, lepo pozdravljeni. Pričenjam 10. sejo Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji članice oziroma člani komisije: kolega Franc Breznik iz SDS, mag. Dejan Kaloh pa nadomešča našega člana, Francija Kepo.

Glede na to, da je seznam vabljenih obširen, ga na tem mestu ne bi prebrala, saj je razviden iz sklica. Svojo udeležbo je opravičila mag. Susanne Weitlaner, predsednica kulturnega društva Člen 7 za avstrijsko Štajersko - Pavlova hiša.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje komisije. S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREGLED REALIZACIJE SKLEPOV KOMISIJE ZA ODNOSE S SLOVENCI V ZAMEJSTVU IN PO SVETU V OBDOBJU JUNIJ 2018 - DECEMBER 2019. S sklicem seje, 9. januarja 2020, ste prejeli tudi gradivo – pregled sklepov Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu sprejetih v obdobju junij 2018 – december 2019, ter naknadno še poročila posameznih ministrstev, o poteku realizacije sprejetih sklepov za kar se jim najlepše zahvaljujem. Komisija je v tekočem mandatnem obdobju, na osmih rednih sejah sprejela sklepe, v katerih se je opredelila do aktualnih vprašanj, ki zadevajo Slovence zunaj meja Republike Slovenije, ter priporočila Vladi Republike Slovenije in državnim organom, izvajanje določenih aktivnosti in politik, na tem področju.

Na podlagi dogovora o sklicevanju in vodenju sej delovnih teles, na podlagi Poslovnika in uveljavljanja parlamentarne prakse, ki določa, da je predsednik delovnega telesa dolžan spremljati realizacijo sprejetih odločitev delovnega telesa, ter na podlagi 16. člena Zakona o odnosih Republike Sloveniji s Slovenci zunaj njenih meja, bomo na današnji seji tako obravnavali izvajanje sklepov komisije.

Vlada Republike Slovenije, državni organi oziroma naslovniki sklepov, ter ostali vabljeni, bodo imeli možnost predstaviti aktivnosti in sprejete ukrepe za realizacijo sklepov komisije, sprejetih v obdobju od junija 2018 do vključno decembra 2019. Seja pa bo tudi priložnost za razmislek in razpravo o oblikovanju in učinkovitem izvajanju politike Republike Slovenije, na področjih, ki zadevajo Slovence v zamejstvu in po svetu, za katerega je ključnega pomena načrtno in usklajeno delovanje državnih organov.

Za predstavitev poteka realizacije sprejetih sklepov, dajem besedo predstavnikom Vlade oziroma ministrstev. K besedi uvodoma vabim ministra, pristojnega za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.

Gospod Peter Česnik, beseda je vaša.

Hvala za besedo, lep pozdrav vsem skupaj. S tistim, ki se še nisem srečal, ob novem letu, vse najboljše za 2020. Pravijo, da velja po Svetih treh kraljih do konca meseca.

Program sklepov ali seznam sklepov je dokaj obširen. Nekateri sklepi na komisiji, predstavljeni, ne spadajo v resor urada, ampak drugih ministrskih resorjev in predstavniki teh ministrstev, šolstvo in podobno, bojo lahko sami podali svoje mnenje, svoje najdbe in tako dalje. Jaz bi se kar držal voznega reda, kjer, prva postavka je bila problematika financiranja tiskanih medijev in knjig avtohtone slovenske narodne skupnosti. Kakor sami veste, državni sekretar / nerazumljivo/ je pred časom, kar precej časa nazaj rekel, da avtohtoni tisk ne bo več dobil podpore po letu 2020. Jaz sem se pogovarjal z italijanskim ambasadorjem v Ljubljani, nisem mu grozil, ampak, opozoril sem ga na določene konvencije, katere je Italija podpisnica, tako evropske kot Združenih narodov, glede avtohtonih pravic in dobili smo 3 in pol milijone za Primorski dnevnik. Torej, to je zagotovljeno.

Dodal bom tukaj še eno stvar, da pogovori so še v teku, glede financiranja italijanske radijske agencije RAI, za slovensko oddajo v Trstu. Kako se bo to izteklo, ne vem, mislim pa, da bo, upam, da bo ravno tako uspešno, kot je bilo za tiskani medij. Glede novic na Koroškem – nimam pravega odgovora, vedno se še išče sistemska rešitev s strani tudi Avstrije. Čakamo na novo vlado, ki je zdaj sestavljena, operativna. Jaz sem optimističen, ker novi kancler je zelo naklonjen avtohtonim skupnostim, ker doprinesejo tudi suvereni sosedi v gospodarstvu, kulturi in ostalih. Tako da, ostajam optimističen, da se bo v programu nove vlade v Avstriji, dogajala boljša podpora naši skupnosti.

Potem gremo na naslednji sklep – problematika dvojezičnega šolstva, raba / nerazumljivo/ domačega okolja na avstrijskem koroškem. To je dvorezen meč. Urad v okviru svojih pristojnosti aktivno skrbi za ohranjanje razvoja slovenskega jezika in kulture. Klasičen primer je dvojezična »celovska« gimnazija, je otroški vrtec in šola v Dobrli vasi, ki je celo trojezična, kulturno dediščino ohranjat in / nerazumljivo/ med Slovenci v zamejstvu, po svetu, je poglavje. Glede jezika, v zamejstvu, je pa tako… Otrok, 9 let star, pride domov in pravi, mami, zakaj bi govoril slovensko, če so vsi moji sošolci Italijani ali pa Avstrijci in govorijo nemško. In tukaj zelo težko. Drugi problem je, mešani zakoni. Če je oče Italijan ali Avstrijec, mati Slovenka, šanse so, da bo otrok v prvi mladosti govoril slovensko, če je pa to obratna situacija, je pa stvar izgubljena. Jaz to vidim pri lastni hčerki v Avstraliji, kjer je mati »anglosaksonka«, moja hči ne govori slovensko, zna dve besedi, pručka, pa luč, ki jo je stara mama naučila. Več o tem bo pa seveda lahko predstavnik Ministrstva za šolstvo podal.

Zdaj je pa tukaj, zame, izredno pomemben, pa za skupnost tudi pereč problem, to je problematika politične zastopanosti avtohtone slovenske skupnosti v italijanskem sistemu. Reforma italijanske ustave kakor je bila predstavljena, predvideva zmanjšanje števila parlamentarcev tako v reprezentativnem delu, spodnjem domu kot v senatu. Vendar to je še vedno debata na rimskem podiju. Rezultata ne vemo. Vsako zmanjšanje bo problematično kar se slovenske skupnosti tiče. Znotraj te narodne skupnosti je intenzivna razprava o zagotovitvi zastopstva. Srečanja so bila tako na deželni kot na mednarodni bilateralni ravni kot na posamezni županski ravni v Benečiji in Furlaniji-Julijski krajini. Smo pa v rednih stikih s predstavniki naše skupnosti v drugi strani meje. Nekateri so danes tudi tukaj. Srečujemo se, pogovarjam se, napori so usmerjeni v reševanju tega. V proces predlagane neke ustrezne rešitve se mora vključiti tudi predsednik avtonomne dežele, gospod Fedriga, ki pa je dokaj naklonjen slovenski skupnosti, ker le ta skupnost ekonomsko in kulturno prispeva uspeh v dežele. V pogovoru z italijanskim veleposlanikom / nerazumljivo/ proti koncu lanskega leta, sem poudaril, da je nujno, da je že dosežena raven zaščite slovenskih narodnih skupin v Italiji ne bo zmanjševana. Mi ne zmanjšujemo zaščito ali sodelovanje z italijansko skupnostjo na koprskem, torej v našem Primorju. Ne vidim zakaj bi Italijani zmanjševali naše skupnosti. Ampak pri tem pa istočasno poudarjam nujnost slovenskega zastopstva v obeh domovih italijanskega parlamenta. Kako bomo uspešni na tem področju, ne vem. Čas bo pokazal. Ta tema je bila pa tudi izpostavljena na redni seji Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu. Deželni glavar Fedriga, podpira ta prizadevanja, da bi volilni zakon omogočil slovenski manjšini zagotovljeno predstavništvo v Rimu. Trenutno v Rimu, kar se tiče slovenskega predstavništva je samo senatorka Rojčeva, pa še ona je notri strankarsko ne pa kot predstavnica skupnosti.

Zadnje dni ste seveda videli izvajanje postopka repatriacije iz Bolivarijanske Republike Venezuele. Prvič, zahvaljujem se vsem poslancem in članom komisije za nudeno podporo na obeh sejah kjer je bila tema obravnavana in osebno mislim, da je ta suport, ta podpora bila ekipi na uradu izredno dobrodošla in konstruktivna. Odločba na Vladi je bila, da bo urad koordiniral in izvajal dejavnosti vladnih organov v okviru akcijskega načrta izvajanja repatriacije. Naj poudarim, da leta 1992, 671 Slovencev je v dveh avtobusnih konvojih, enega je vodil Igor Bavčar drugega Dimitrij Rupel, evakuirano iz Sarajeva v Slovenijo. Nobenega poimenskega seznama takrat ni bilo ustanovljenega, državnega, vzdrževana, kakorkoli in danes ne vemo kje so ljudje, teh 671 slovenskih duš, ali so zaposlene, so socialni prob… ali so izginili. Nimamo. Mi smo se odločili na uradu, predvsem državna sekretarka Olga Belec, je naredila odbor treh ljudi, operativni, kjer bomo pripravili in smo uspešno pripravili sistemsko rešitev za izvajanje možnih repatriacij v bodočnosti. To je unikum pri nas. Sodelovanje na medresorski ravni je odlično, vendar kakor veste, prve novice o tem so prišle na svet šele v zadnjih parih dnevnih, ker sem jaz dal popoln embargo na to. Ljudje imajo pravico do svoje privatnosti. Če se bodo pa odločili, da bodo komunicirali z mediji, bodo pač to naredili sami. Trenutno jih je tukaj ene dvajset. Nekateri so v gostinskih objektih, nekateri so že pri sorodnikih. Trenutno imamo štiri do šest intervjujev za delovna mesta že pripravljena, računalničarji, kemi, farmacevti in podobno. Vsi znajo dokaj dobro angleško, ki je v teh poklicih dan današnji nujnost. Okvirne številke prosilcev so med 50 in 60 ljudi, nekateri ja, se bodo še odločili, nekateri ne. Probleme imamo tudi zdaj v Venezueli, da ono tako kot je bilo v prejšnjem sistemu, ko so državljani Republike Slovenije in federacije, morali plačati depozit za izhod iz države. Tudi venezuelska vlada zahteva podobno.

Drug problem, ki je pa administrativen, ker pri nas in tukaj smo se srečali z Ministrstvom za notranje zadeve in to uredili, pomanjkanje potrdil, ki jih država Venezuela noče dati. Potrdilo o nekaznovanju. Zakaj pa to rabiš? Plus to, velike cene so za to in tega ne morejo. Vsaka prošnja je seveda obravnava individualno. Nekateri lahko tudi ne izpolnjujejo pogojev. Eni ne vedo, če bodo dejansko lahko repatriirali iz osebnih in različnih razlogov, itd. Mešani zakoni so, mladina je, otroci so, starejši, venezuelski / nerazumljivo/ so tudi tukaj, bodo prišli, moramo najti prostor v domovih za starejše. Ampak za enkrat, stiki ki sem jih imel z repatriiranci, so dobri, se dobro počutijo, so zadovoljni in vsi čakajo, da se bo začel intenziven pouk slovenskega jezika, ker to je točka na kateri šepajo. Številnim prostovoljcem gre posebna zahvala tako s strani poslancev, pa naj bodo to Velike Lašče, Male Lašče, Logatec ali pa Radovljica, vsak pomaga prostovoljno z nasveti, povezavami, itd., in brez njih bi delo Olge Belec in njene ekipe bilo zelo otežkočeno. Tudi ostali resorji so se nenadoma pokazali kot izredno kooperativni, ker včasih je to v naši politiki kar unikum, da se malo pohecam, in so nekateri tudi svetovali najboljše možne rešitve.

Soočamo se s problemom tečaja slovenščine, ki ga pa Ministrstvo za šolstvo in notranje zadeve uspešno naslavljajo in rešujejo. Tako, da se, kolikor sem rekel, privatno imam zdaj že štiri do šest intervjujev zacahnanih. Vse to je šlo po privatni strani. Bi pa prosil, da te stvari, ki sem jih zdaj povedal, ostanejo tukaj v tem prostoru, da ne gredo medijem. / oglašanje iz ozadja/ No, pa naj bo. Nisem nič takega rekel, da bi bilo, ja. Nič takega. To so dejstva katera sem predstavil, so že mediji pobrali. Več o tem ne bom govoril dokler ni dejavnost izpeljana uspešno.

Tako da, bom rekel, zaključil ta poglavje do prihoda naslednje skupine repatrirancev, bi prosil za / nerazumljivo/ informacij, predvsem pa medije.

Ko sem kandidiral za ministra na tej komisiji, je poslanec Žan Mahnič me vprašal direktno o neposredni zastopanosti Slovencev zunaj meja Republike Slovenije v Državnem zboru. Jaz sem takrat odgovoril, če gledate na magnetogram, 110 % se s tem strinjam. To je ustavna postavka za katero urad nima ne kompetenc ne kadra, da bi to zakonodajo pripravili. To je velik logistični zalogaj, predno sploh pridejo v obravnavo kamorkoli. Ali bo to mandat, in tukaj bom, oprostite, vzel ene par minut, ali bomo imeli enega predstavnika za cel svet, kot je / nerazumljivo/ in enega zamejca? Ali bomo imeli v obdobju mandata štirih let en kontinent eno leto, drug kontinent drugo leto? Če bomo sprejeli to formulo in vzamemo severno Ameriko eno leto, ali bo to izvoljen Kanadčan, Amerikanec ali Mehika, izseljenec. Če bomo delali z zamejci, ali bo to Tržačan ali bi bil to eden iz Gradca ali iz Porabja ali iz Gorskega Kotarja. In to so stvari, ki jih je treba izpeljati. Jaz sem poslanca Mahniča prosil, da naj začne pri tem sodelovati. Trenutno, danes ga ni, tako da ga ne morem pobarati kako daleč je že s tem prišel. Z njim pa osebno še nisem imel stika in sestanka, da bi mogoče dali to na mizo in videli kakšne so možne rešitve. Vendar ne verjamem, da bo to se izšlo zelo hitro, je pa zaželeno.

Dodal bom pa še eno stvari. Kar se zamejcev tiče, ja, jaz sem zelo za to. Bom pa citiral besede mojega pokojnega očeta, ki je več kot 60 let živel v Avstraliji. Jaz ne poznam ljudi na občinski ravni, ne poznam ljudi v ministrstvih. Edina oseba za katero bi volil, bi bil pater familias, to je predsednik Republike. Tudi to moramo upoštevati. Želje zamejcev, želje izseljencev. Evidentiran krat število… / nerazumljivo/

V razpravi takrat je bilo rečeno, da se doda dve novi volilni, ena za zamejce, ena za izseljenstvo. Meni izredno pomembno je izvajanje akcijskega načrta sodelovanja in podpore mladim Slovencev v zamejstvu in po svetu. To so mi prioriteta. Demografsko se mi staramo, prav tako se izseljenska srenja in zamejska srenja. Če nimam podmladka, bo slovenstvo v tujini izven meja Republike Slovenije zamrlo in tukaj moramo investirati tako energijo kot sredstva tudi v razvoj mladine. Gledam tukaj v ne majhni meri na zamejsko mladino, ki se množično izsiljuje, recimo vzemimo Benečijo, Rezijo, zahodni del Koroške, ki je manj razvit kot recimo drugi deli in tukaj bi jaz rad videl, da bi nekako na vladni strani z vašo pomočjo in pritiskom, prišli do tega, da bi v Ljubljani imeli dijaško-študentski dom za izseljence in zamejce in relativno dobro štipendijo s katero lahko doštudirajo in se vrnejo v svoje okolje, konsolidirajo jezik, spoznajo matično domovino in se opremljeni s tem znanjem in zavestjo vrnejo v svoja okolja. Če imamo na Dunaju hotel Korotan, center slovenskih študentov, pored Knafljeve skupine, ne vidim zakaj tega ne bi imeli. Ogromno je stvari, javnih poslopij v rokah različnih ministrstev, ki bi se lahko v ta namen porabila, ampak štipendija 100, 140 evrov, to je komaj za urbano. Tako da, tukaj ali bomo futrali konja, po domače rečeno ali mu bomo dali samo slamo. To je razlika.

Javni razpisi. Tam smo, prav danes smo razdelili vse kar je bilo proračunskih na razpisih, preko 300 odločb sem popisoval kot nor danes zjutraj že od sedmih. Razpisi so namenjeni tako skupini MAJ, Mladi Alpe Jadran, tako ASEF v San Francisco, Stanford University, tako v tujini izobraženi Slovencev in še bi lahko našteval.

Primorska poje, Rezija poje. Takšne prireditve pritegujejo mladino, ne samo starčke v pevskih zborih, ampak tudi kreativno mladino na različnih področjih. Potem imamo tukaj področje športa, kjer imamo veliko število zamejskih športnih društev katere aktivno podpiramo. Šport združuje. Na uradu imamo diplomanta Fakultete za šport, bivšega rokometaša reprezentativca, ki tesno sodeluje s športno skupino, ki jo vodi Ivan… / oglašanje iz ozadja/ Peterlin. Oprostite, včasih je roza od skleroze. Ivan Peterlin, kjer mi poskušamo pripeljati slovenske trenerje v zamejsko okolje, ampak to trenerje, ki ne znajo italijanščine, recimo. Ker, če pride do nekega nerazumevanja, je otrok športnik prisiljen komunicirati v slovenščini, ne pa, da bi se / nerazumljivo/ italijanščino. Problem pri mladih, sem opazil sam, mladina iz Kaknja(?), se pogovarja z slovensko mladino iz Tolmina v angleščini. Kako to premostit? Enostavno rečejo, ej, fantje, nehajte, kajne. Tukaj, poskusite slovensko, pa tudi če govori oni bosansko srbščino, še zmeraj je boljše, kot pa da obadva komunicirata v angleščini.

Dotaknil se bom tudi letnega poročanja o izvajanju(?) načrtovanih ukrepov, to je bilo lansko leto junija, letos bo ravno tako. Medresorsko delo, za to, v te, se vključuje gospodarske strukture, pripravlja nova strategija / nerazumljivo/ med Republiko Slovenijo in / nerazumljivo/ na področju gospodarstva. Ker so meje padle, bariere so pa še vedno v glavah. Tukaj imamo ministrico za evropska sredstva. Jaz sem zdaj že večkrat v mojih srečanjih in pogovorih z različnimi predstavniki naših sosed, govoril na to, da pripravimo skupni projekt, pa naj bo to kmetijsko raziskovalni inštitut v Škerkovi domačiji v Italiji, blizu Trsta, ker, univerza v Vidmu ima fakulteto za agronomijo, mi imamo odlično, lahko bi pa črpal na ta račun določena sredstva, za skupni razvoj in sodelovanje. Obe državi bi se s tem povezovali na gospodarskem področju. Rezultat bi bil, da bosta obe strani uspevali komercialno. Kot sami veste, da mladi so bili aktualna tematika na obeh sejah, sejah Vlade / nerazumljivo/ za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Čezmejno / nerazumljivo/ v okviru evropske kohezijske politike, to sem že malo omenil. Tukaj bova z ministrico Mlinarjevo in ostalimi, prvo morajo oni povedat skupno, kaj si želijo, da lahko ta projekt damo na mizo, da ga ocenimo, kako se bo to izvajalo, kakšen učinek, dolgoročno, bo to imelo in to. Šele potem lahko cukamo Evropo za denar, zavedat se pa moramo, da denarja iz Evropske unije bo letos manj, po brexitu, ker bojo dal manj, mi bomo moral več prispevat, torej ta denar bo dražji.

Interreg, finančno obdobje je bilo dobro, 2014–2020, ampak, več dejansko ne morem povedat, ker jaz sem samouk na tem področju, to je zelo kompleksno, bomo to razvijal v letošnjem letu, ki je komaj začetek. Glede teh zadnjih dveh sklepov, kajne, naša pozitivna moralna podpora in bi dal besedo relevantnim resorjem, pa naj bo to šolstvo, notranje zadeve, gospodarstvo, kdorkoli, sociala…

Toliko iz moje strani.

Hvala vam, gospod minister.

Sem vesela, da vidim tukaj res prisotne iz ministrstev, ki so bila tudi naši sklepi in priporočila nanje, pa preden gremo na njih pa bi dala besedo seveda vam, spoštovana ministrica in dobrodošla na naši komisiji, gospa Angelika Mlinar.

Izvolite, imate besedo.

Prav lepa hvala, gospa predsednica.

Moram reči, da sem danes tukaj v drugi funkciji, kot sem že kdaj prej bila, kot gostja na komisiji, takrat, na drugi strani, tako da, prav lepa hvala. Bom nadaljevala tam, kjer ste vi, gospod minister, prenehali in »oddelala«, predstavila vam tukaj svoje področje, čisto na kratko, s strani Službe vlade republike za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

Mislim, da je nam vsem jasno in tudi z mojo osebo to še enkrat potrjujem, da je slovenska narodna skupnost, igra pomembno vlogo, kot povezovalec v čezmejnih programih na vseh treh mejah. Vloga narodne skupnosti in prednost, je poznavanje programskega območja na obeh straneh meje in tako lahko dodajajo vrednost v čezmejnem sodelovanju. Potrebno se je zavedati, da služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ni nosilec posameznih politik, tako tudi ne ukrepov za izvajanje teh politik, kakorkoli pa že je, za konkretno naslavljanje manjšinske problematike so zadolženi, v prvi vrsti, na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, tako kot je bilo tudi predstavljeno v svojem referatu s strani ministra. Lahko pa vam tukaj povem in bi rada to tudi dejansko poudarila, da so slovenski čezmejni programi po analizi Evropske komisije v zgornji tretjini vodilnih programov po kriteriju črpanja sredstev. Tako, da veljajo to za zelo uspešne projekte in tega se je treba zavedati in to tudi podpiramo v naprej.

Proces programiranja za naslednje obdobje, se pravi, za obdobje 2021 do dva tisoč / nerazumljivo/, se je v prejšnjem letu začel tko v okviru cilja naložbe za rast in delovna mesta kot cilj ena, kot tudi v okviru čezmejnih programov z Avstrijo, Madžarsko, Hrvaško in Italijo kot cilj dva. V okviru programa za Avstrijo, je aprila 2019, odbor za spremljanje, ustanovil delovno skupino, ki je pričela z delom z začetkom julija prejšnjega leta. Namen te skupine je usmerjanje in spremljanje priprave programskega dokumenta. Septembra lanskega leta je pričela z delom tudi delovna skupina za programiranje s Hrvaško, oktobra pa delovna skupina za programiranje z Madžarsko in novembra razširjena skupina za programiranje z Italijo. Tako, da smo tukaj postavili delovne skupine in smo v polnem teku s to zadevo.

V okviru priprave novih čezmejnih programov bo pripravljena celostna analiza čezmejnega območja iz katere bodo izvedene usmeritve, ki bodo služile predstavnikom vseh sodelujočih regij iz Slovenije pri opredelitvi prednostnih nalog. V bistvu gre za strategijo in za prioritete, tako kot vedno in tudi seveda za naslednje obdobje. Konkretna vsebina, ki jo bodo programi podpirali in sam način izvajanja posameznih ukrepov bo predmet usklajevanj, zavedati se je pa treba in poudarjam tukaj, da ima vsaka država en glas in se odločitve sprejemajo na podlagi konsenza. To pomeni, ko govorimo o čezmejnih programih in projektih, da ima Slovenija enak glas kot sodelujoča partnerska država. Seveda ker sodeluje s predstavniki urada Vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu proaktivno in bomo to tudi nadaljevali tako in to seveda tudi dokazuje, nabor projektov v sedanjem programu. Osebno sem seveda zavezana in imam osebno prioriteto, da se bo to uspešno nadaljevalo.

To je v bistvu na kratko poročilo z moje strani in istočasno se opravičujem, da bom morala oditi čez deset minut na sejo Vlade, ampak sem zavezana vam in ostajam vaša zaveznica.

Hvala lepa, spoštovana ministrica.

Zavezništva so pomembna, če želimo kaj skupaj narediti, seveda v prid slovenskega jezika in Slovencev, ki živijo izven naših meja, tako da seveda vas bomo še kdaj ali pa večkrat povabili tudi na sejo komisije.

Kot sem že rekla, smo za dodatno gradivo zaprosili tudi druga ministrstva na katera so se nanašali in sprejeti sklepi. Želim pa dati predstavnikom ministrstva besedo, če jo kdo želi. Prosim, da se za zvočni zapis tudi predhodno predstavite.

Kar izvolite.

Hvala predsednica. Jaz sem Matej Andolšek, vodja sektorja sosednje države Ministrstva za zunanje zadeve.

Za začetek bi predstavil nekaj temeljnih izhodišč zunanje politike na področju skrbi za slovenske narodne skupnosti v zamejstvu. Kot veste, so ti cilji opredeljeni najprej v Ustavi Republike Slovenije in še bolj podrobno v deklaraciji o zunanji politiki Republike Slovenije, ki ga je sprejel Državni zbor leta 2015, opredeljene so pa tudi v drugih strateških dokumentih našega ministrstva. In pa seveda tudi sklepi Komisije Državnega zbora za Slovence v zamejstvu in po svetu ter sklepi Odbora za zunanjo politiko. Naša vloga pri tem, pri zagotavljanju pravic slovenske manjšine v zamejstvu je seveda zelo pomembna iz dveh vidikov. Preko naše mreže veleposlaništev in generalnih konzulatov smo v rednih, takorekoč dnevnih stikih tako s predstavniki slovenske manjšine kot tudi s predstavniki državnih, deželnih, tudi občinskih oblasti v državah, akreditacije »velepredstavništev«. Še bolj pomembno pa je, da se je tudi na politični ravni, na dvostranskih srečanjih, zunanjih ministrov, predsednikov vlad, tudi predsednikov republike in Državnega zbora, odpirajo vprašanja, ki so povezana s položajem slovenske narodne skupnosti v zamejstvu in tudi tukaj ima ministrstvo, skupaj z Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu pomembno koordinativno vlogo pri pripravi stališč in izhodišč za te pogovore.

Poleg bilateralnih pogovorov, spremljamo uresničevanje pravic narodnih manjšin v zamejstvu tudi v okviru multilateralnih instrumentov, na kar pogosto pozabimo. V okviru Sveta Evrope obstajata dva pomembna instrumenta, eno je Okvirna konvencija za varstvo narodnih manjših in drugo je Evropska listina o regionalnih ali manjšinskih jezikih in mi pozorno spremljamo priporočila, ki so dana vsem sosednjim državam – Italiji, Avstriji, Madžarski in tudi Hrvaški – glede izvajanja Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin in Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih, vezane na slovenske skupnosti v zamejstvu.

Če govorimo o konkretnih vprašanjih, mi smo naš odgovor pripravili tako, v obliki posameznih vsebinskih sklopov, bi rekel, teh vprašanj, je omenil že minister Česnik. Mogoče bi se na kratko dotaknil ključnih zadev, s katerimi smo se ukvarjali v zadnjem letu in pol, se pravi, v aktualnem sklicu Državnega zbora. Omenjeno je bilo vprašanje financiranja slovenskih tiskanih medijev. To je zlasti vprašanje, ki je pereče v Italiji in v Avstriji. V Italiji smo bili novembra, v jeseni 2018, priča poskusu, da bi se bistveno zmanjšalo financiranje manjšinskih tiskanih medijev, vendar nam je potem nekako s skupnimi močmi, seveda tudi z sodelovanjem s predstavnikom slovenske manjšine, / nerazumljivo/ senatorke Rojc uspelo doseči, da je prišlo do spremembe tega predloga proračuna in da se je ohranilo financiranje slovenskih tiskanih medijev, v bistvu v dosedanji višini. To je bila takrat tudi glavna tema, pravzaprav pogovora našega ministra, Cerarja, z ministrom Maverjem, novembra 2018, v Rimu.

Glede Avstrije, se že vrsto let ukvarjamo, zlasti z vprašanjem financiranja tednika novice. Že v preteklosti so bile dane obljube s strani Avstrije, da se bo to vprašanje uredilo sistemsko, sprememba zakona o promociji medijev. Taka so tudi priporočila Avstrije, v okviru Sveta Evrope, v okviru omenjene konvencije o varstvu narodnih manjšin, vendar do sedaj ni bilo nekega bistvenega napredka, tako da, časopis Novice, kot bo minister Česnik bolje vedel kot jaz, se v bistvu financira 90 % s strani Republike Slovenije. Ne glede na to pa pač imamo novo avstrijsko vlado, imamo vladni program, ki prvič, mislim da, po več desetletjih, namenja veliko prostora vprašanju narodne skupnosti in izrecno omenja tudi vprašanje podpore manjšinskim tiskanim medijem. Tako da računamo, da bo pač v tem letu, tudi v kontekstu določenih obletnic, ki potekajo z Avstrijo, da bo se zgodil nek moment, da se bo to vprašanje tudi začelo reševati.

Glede zastopstva, slovenska narodna skupnost je v italijanskem parlamentu. Hm, minister Česnik je omenil reformo italijanske ustave in zmanjšanje števila mest v poslanski zbornici in senatu. Treba je sicer reči, da ta reforma še ni dokončna, ker bo predmet referenduma, vendar ne glede na to, smo zaskrbljeni, jasno je da, manj je poslanskih mest, manj je parlamentarnih mest, težje bo doseči izvolitev slovenskega poslanca ali senatorja. Dejstvo tudi je, da zaščitni zakon, ki določa olajšano dostopstvo slovenske manjšine v italijanskem parlamentu je zelo ohlapen in aktualna rešitev v volilnem zakonu, ki določa da je eden od bolnikov kroži v deželi / nerazumljivo/ določeno tako, da zaobjema čim večji delež slovenskega prebivalstva v tej deželi ni zadostna, kar se je pokazalo tudi na zadnjih parlamentarnih volitvah, ko je bila sicer izvoljena Tatjana Rojs v senat. Ampak v bistvu ne na podlagi te šale. Trenutno je do pred januarjem, mislim da je to predstavljalo ni to s tem volilni zakon oziroma osnutek volilnega zakona, ki pa kot edino olajšavo omenja znižanje volilnega praga za manjšinske liste na deželni ravni. Tudi tokrat ocenjujemo, da ta predlog ni zadosten in ne zagotavlja bralnih možnosti za izvolitev slovenskega poslanca ali senatorja.

Na drugi strani smo v pogovorih z italijanskimi sogovorniki, tako z ministrom Di Maiem decembra lani, kot tudi z predsednikom dežele Federigom nazadnje novembra lani v okviru skupnega odbora Slovenije / nerazumljivo/ krajina dosegli neka zagotovila in načelno pripravljenost, da se zagotovi zastopstvo slovenske manjšine v italijanskem parlamentu, ki naj bi bilo vezano na italijanske politične stranke.

To je seveda zelo dobrodošlo, je pa seveda veliko vprašanje, kako tako zavezo spraviti v realnost. Tako v zakonskem smislu, pri pripravi volilnega zakona, kot tudi potem v političnem procesu, ko bo šlo za nominacijo kandidatov za volitve v italijanski parlament. Glede pouka slovenskega jezika na avstrijskem-koroškem, mislim da je minister Česnik povedal, da je še manj.

Vse kar lahko jaz dodam, verjetno bo predstavnik Ministrstva za šolstva imel nekaj dodatnih pojasnil. Mi seveda izpostavljamo to vprašanje pomanjkljivega šolskega sistema, predvsem na tako predšolski stopnji, kot tudi na ravni slovenskega jezika na osnovnem šolstvu, vsega tega financiranja glasbene šole in podobno. Enako tudi tukaj pričakujemo glede na nov program Avstrijske vlade in tudi napora dežele Koroške, da bo prišlo do nekega napredka v tem pogledu.

Hvala.

Hvala tudi vam.

Bomo še potem poslanci razpravljali o tem. Zdaj bi pa dala besedo državni sekretarki na Ministrstvu za kulturo, gospe Tanji Krševan.

Izvolite, imate besedo.

Hvala predsednica.

Torej, zgolj nekaj poudarkov s strani področij, ki jih pokrivamo, poleg te obsežnejše razlage, ki smo jo podali v pisni obliki.

Kar se tiče financiranja založniške dejavnosti v zamejstvu in možnosti financiranja medijev, bi omenila da so enakovredno upoštevani tudi izdajatelji in založniki in na razpisih, ki jih vodi Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. In JAK, kakor mu krajše rečemo, med drugim redno sofinancira zamejske knjigarne, recimo Haček, Celovec, Katoliško knjigarno v Gorici, Tržaško knjižnem središču v Trstu. Zlasti zamejske založbe iz Avstrije so uspešne pri kandidiranju za izdajo prevodov del Slovenskih avtorjev v nemški jezik, z njimi pa JAK sodeluje tudi na predstavitvah, na knjižnih sejmih v tujini.

V zadnjem času opažamo večjo prisotnost in sodelovanje zamejskih založb iz Italije na tem področju. Recimo na sejmu vsako leto v Boloniji, zamejsko skupnost pa ja, enakopravno vključuje tudi v nacionalne in druge kampanje za promocijo in širjenja branja. Prav izrecno v svojih razpisih poudari, da veljajo ti razpisi za vse, ki so primarno registrirani za te dejavnosti tako v Republiki Sloveniji kot v zamejstvu.

Kar se tiče pa shem, ki jih namenjamo za podporo medijski dejavnosti. Tu opažamo manjše zanimanje izdajateljev iz zamejstva, mogoče gre tudi za manjšo informiranost, tako da to področje moramo mogoče to področje malo okrepiti. Smo pa v noveli Zakona o medijih, ki je pripravljeno za koalicijsko in medresorsko obravnavo dodatno izostrili opredelitev javnega interesa Republike Slovenije na tem področju in vanj vključili tudi slovensko manjšino na Hrvaškem, ki je bila iz zdaj veljavnega zakona izpuščena. Tako, da to pričakujemo s temi novimi podpornimi shemami tudi lažji dostop do njih, manj nekih administrativnih omejitev in se bomo potrudili, da bodo pripadniki oziroma predstavniki izdajateljev v zamejstvu o tem tudi ustrezno informirani.

Glede resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko za obdobje 2020 do 2024, gre za obsežen dokument, ki smo ga novembra predali v medresorsko obravnavo. Tudi je zelo strokovno zahteven dokument, je pa zdaj postopek v taki fazi, da lahko rečemo, da je že v sklepnem delu pred nadaljnjim postopkom sprejema na Vladi. Pripravljamo tudi nacionalni program za kulturo, ki bo v kratkem predstavljen javnosti in tudi vanj vključujemo podlage, ki se nanašajo na kulturne dejavnosti v zamejstvu, tako da bomo imeli tudi podlage za ukrepe, konkretne ukrepe. Tudi na področju bilaterale, minister in državni sekretar, ki je vedno, ko smo v stiku s predstavniki drugih držav, opozarjamo tudi na problem izpolnjevanja dolžnosti na strani teh držav, kar se tiče financiranja tiska in si bomo za to še naprej prizadevali. Z velikim zanimanjem in spoštovanjem pa redno spremljamo tudi kulturne dejavnosti pripadnikov različnih društev v zamejstvu.

Hvala.

Hvala lepa tudi vam. Zelo pomembno, tudi kulturno ministrstvo pri ohranjanju kulture na zamejstvi strani. Pa naj samo še tukaj povem, EPP, do 8.februarja v Državnem zboru zbiramo, imamo akcijo knjige, podari knjigo, ki jo bomo namenili zamejskim skupnostim, tako da dobrodošli tisti, ki se še niste odzvali akciji, da se odzovete, in da zberemo čim več knjig s katerimi bomo lahko obogatili tudi slovenski jezik, slovensko kulturo na zamejski strani. Vem, da so projekti dobro zapeljani, da jih lepo sprejmejo in se mi zdi, da je to eno tako sodelovanje, ki ga želim, da bi ga ohranili tudi v prihodnje. Hvala lepa.

Sedaj pa dajem besedo predstavniku Ministrstva za izobraževanje, gospod Gruden, imate besedo.

Izvolite.

Hvala lepa za predano besedo, gospa predsednica.

Dovolite mi, da se najprej na tem mestu zahvalim za to možnost, da danes tukaj samo na kratko predstavim mogoče par poudarkov, drugače ste tudi prejeli naše gradivo. Zahvalil bi se tudi Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu s katerim res odlično sodelujemo, prav tako z Ministrstvom za zunanje zadeve in seveda tudi z Ministrstvom za kulturo. Tako da, torej da preidem na konkretne zadeve.

Sklepi, ki se nanašajo na položaj slovenskega jezika na Koroškem, v tem kontekstu bi rad povedal sledeče, da je delovanje našega ministrstva usmerjeno predvsem v strokovno podporo zamejskemu šolstvu v celoti, tako tudi seveda na Koroškem. Gre za strokovno podporo pedagoškim delavcem in seveda tudi učencem in dijakom. Zavedati se moramo, da je šolski sistem, torej zamejski šolski sistem sestavni del sosednjih držav tako kot je seveda tudi manjšinsko šolstvo v Sloveniji, integralni del našega šolskega sistema, ki ga mi financiramo in tako je seveda tudi šolski sistem v zamejstvu, integralni del šolskega sistema sosednjih držav, držav ki ga te države tudi financirajo. V tem kontekstu je naše delovanje usmerjeno v več sklopov in prizadevamo si krepiti in ohranjati tako slovenski jezik, kot seveda tudi narodno zavest.

Delamo predvsem na sklopu izobraževanja pedagoških delavcev. Ne samo, da nudimo posebne seminarje in druga specifična strokovna izobraževanja za pedagoške kadre v zamejstvu, ampak se lahko seveda udeležujejo tudi vseh strokovnih izobraževanj, ki so namenjena pedagoškim delavcem v Sloveniji in potem tudi mi to lahko sofinanciramo.

Potem, naslednji sklop je sodelovanje na področju raznoraznih strokovnih ekskurzij in tako imenovanih jezikovnih šol. Naj povem, ker ravno govorimo o Koroški, da imamo ravno od srede drugega tedna za približno en teden v Ljubljani skoraj da 90 dijakov iz Koroške, dijakov tako trgovske akademije, kot višje šole za gospodarske poklice, kot potem tudi gimnazije, ki so v Ljubljani na tako imenovani jezikovni kopeli. To je projekt, ki ga odlično v sodelovanju z nami izvaja center za slovenščino kot drugi oziroma tuji jezik Filozofske fakultete in se je izkazal kot zelo dobra poteza, šole pa potem same odločijo v katerem letniku se bodo dijaki tega udeležili.

Potem so seveda zamejske šole ravno tako vabljene in sodelujejo v vseh aktivnostih, ki so namenjene šolski populaciji v Sloveniji. tukaj gre za razna tekmovanja, od Cankarjevega priznanja, Vegove bralne značke in tako naprej. No da ne pozabim štipendiranja na vseh nivojih in seveda tudi preostale logistične podpore.

Da se pa vrnem nazaj na Koroško, seveda vse to velja tudi za Koroško, bi pa poudaril, da je sodelovanje z deželo Koroško zelo intenzivno še iz prejšnjih časov, še iz leta 1972, je obstajalo sodelovanje, še v času bivše države. Mi pa smo naše sodelovanje uradno formalizirali leta 1997, ko sta oba tedanja ministra, torej Slovenski in Avstrijski potrdila našo posebno mešano komisijo, med našim ministrstvom in tako imenovanim deželnim šolskim svetom za Koroško s katerim se načeloma enkrat letno dobivamo in nadgrajujemo in rešujemo morebitne odprte zadeve.

Zdaj preostali sklepi, ki so tukaj, ki se nanašajo konkretno na Koroško, se zelo dotikajo samega šolskega stroja oziroma sistema Avstrijske države. Mi smo seveda zelo zainteresirani in pripravljeni delovati v tej smeri. Svojim kolegom na Koroškem smo tudi to že nekako neformalno izrazili.

Bi pa rad omenil za tiste, ki niste s Koroškega, verjetno ne veste, da se deželni šolski svet za Koroško je naš uradni sogovornik na Koroškem v zadnjem letu preoblikoval in je postal izobraževalna direkcija, tako je bilo potrebno seveda tudi nekaj časa za razne tehnične in druge poteze, da se je sistem konsolidiral. Tako da imamo ravno drugi teden, 29. januarja 2020, naše letošnje srečanje, torej z bivšim deželnim šolskim svetom za Koroško, ki je sedaj izobraževalna direkcija, kjer bomo seveda te zadeve izpostavili in bomo z veseljem sodelovali.

Morda pa potem še, da ne bom predolg, bi se rad dotaknil zadnjih sklepov, ki so vezani na sejo, ki je bila ravno pred prazniki in sicer o prisotnosti tematik Slovencev izven meja Republike Slovenije v učnih načrtih, torej na področju osnovnega in srednjega šolstva. Mi smo seveda z veseljem te pobude sprejeli in predlagana vsebina bo vsekakor posredovana ustreznim strokovnim skupinam pri naslednji prenovi učnih načrtov.

Bi pa tukaj opozoril, da seveda se mi že sedaj lotevamo in bomo posebej pazljivi dodatnega ozaveščanja na tem področju, bodisi v sklopu študijskih skupin, ki potekajo za razna področja, na področju izobraževanja, kot v kontekstu dodatnega izobraževanja, bi pa tudi omenil tudi dejstvo – kot verjetno marsikdo izmed vas ve, da imamo na področju Slovenije več območnih enot, 8 območnih enot, Zavoda za šolstvo in naši tradicionalni seminarji, ki jih organiziramo vsako leto, torej za zamejsko skupnost, iz kompletnega zamejstva, se odvijajo na različnih področjih in je vsakič druga območna enota Zavoda za šolstvo, ki je povabljena k sodelovanju, to pa ravno zato, da prihaja do vse večjih prepletanj med tako šolniki v Sloveniji, kot v zamejstvu in tukaj moram reči, da se je to izkazalo kot zelo dobra izkušnja in pobuda, kajti, saj vemo, ko se ljudje med sabo konkretno spoznajo in začenjajo sodelovati, je to povsem nekaj drugega, kot če pride neke vrste »bifelj« z vrha, da je treba sodelovati.

Morda bi v tej fazi končal tukaj in se zahvaljujem za predano besedo.