Spoštovane gospe, spoštovani gospodje, spoštovani predstavniki, pa člani Komisije Vlade za zaščito romske skupnosti, kolegice in kolegi, najprej eno dobro jutro! Moram reči, da smo danes organizirali to 7. sejo Pododbora za spremljanje romske tematike.

Na sejo smo vabili seveda člane in članice pododbora, zraven tudi predstavnike in pa komisijo, samo, za zaščito romske skupnosti. Udeležbo so potrdili Urad vlade za narodnosti, potem Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za zdravje, za kulturo, za notranje zadeve, potem tudi Občina Krško, Turnišče, Beltinci, Svet romske skupnosti in pa Skupnost občin Slovenije. Udeležbo so pa opravičili predsednik Komisije Vlade za zaščito romske skupnosti, ki je na službeni nujni poti in pa Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Današnja tema tega srečanja je posvet s člani komisije, kjer bi pravzaprav želeli mi, kot člani pododbora, na nek način, slišati tudi vaše poglede, vidike in načrte v prihodnje. Jaz moram napovedati naslednje; sam se dolgo časa že ukvarjam… Uvodoma vam bom predstavil nekaj izhodišč, potem pa bom tudi seveda dal predvsem vam besedo, da se o teh stvareh pogovorimo. Moram reči najprej tudi, da zelo dobro sodelujemo z vsemi, tudi z ministrstvi, tudi z Vlado samo in seveda, z Uradom za narodnost. So odzivni na nek način, vidim, da obstaja želja po reševanju problematike in zato je tudi prav, da se usedemo in pogovorimo. Moram pa povedat, da stanje v državi, kar se tiče teh stvari, bom rekel, državljani Slovenije niso zadovoljni s stanjem in položajem, v katerem se nahaja romska skupnost. Niso zadovoljni tako Romi sami, ki svoje nezadovoljstvo izražajo tako glede bivanjskih razmer, deloma zaposlitve, segregacije in niso, niso pa tudi zadovoljni predstavniki večinskega prebivalstva, zlasti na jugovzhodnem delu Slovenije in sicer, na področjih izobraževanja, zaposlitve, bivanjskih razmer in pa področja varnosti.

Največji razkol med pripadniki romske skupnosti in večinskim prebivalstvom, ter slabo stanje je na področju varnostnih razmer. Tu so odnosi, so izredno napeti, na zelo nizkem nivoju, kar je še posebej zaskrbljujoče in problematično. Policija večinoma dobro opravi svoje delo in so z njimi zadovoljni tako pripadniki romske skupnosti, kot tudi pripadniki večinskega prebivalstva, ampak, vse bolj, se na nek način opozarja na sistemske anomalije, ki se dogajajo in so v domeni tako izvršilne veje oblasti, kot zakonodajne in seveda tudi kot sodne. Morda, malo še za širšo predstavitev, pa verjamem, da že to poznate – kje so, najpogostejši prekrški, ki se dogajajo, recimo, po romskih naseljih in v bližini in kvarijo odnose z večinskim prebivalstvom, so glasna glasba, motenje nočnega miru in počitka, nekontrolirano kurjenje, uporaba pirotehničnih sredstev, streljanja, seveda brez neposrednega ogrožanja, nelegalna posest orožja, posest prepovedane droge, prekrški s področja prometne varnosti, pretepi in fizična obračunavanja, nedostojna vedenja do vladnih oseb, nespodobno vedenje na javnem kraju, prepiranje, vpitje, grožnje.

Za večino ali skoraj na vse naštete kršitve, ki sem jih naštel, so predpisane denarne kazni. Dejstvo je, da večina Romov v jugovzhodni Sloveniji, naše države, ni zaposlena in so prejemniki denarno socialnih pomoči. In na tem mestu se je potem potrebno vprašati, kakšna je razlika med storilcem takšnega prekrška, ki je zaposlen in storilcem, ki ni zaposlen in prejema denarno socialno pomoč. Razlika je v tem, da je tisti, ki je zaposlen in ima nepremičnino ali premičnino, se mu kazen poravna bodisi iz osebnega dohodka oziroma bodisi z rubežem. In zdaj, če je pa oseba na denarni socialni pomoči, pa kazni ni mogoče izterjati.

Mogoč je seveda nadomestni zapor, ki ga, po trenutni zakonodaji pa ni učinkovit, tako zaradi pogojev, kot zaradi časovne odmaknjenosti od časa storitve, nekega nezakonitega ravnanja, do datuma prestajanja nadomestnega zapora. In torej, tu se kažejo tiste anomalije in tu prihaja do največjih napetosti in zato menim, da je skrajni čas, da se razmisli o ukrepih in da se te ukrepe tudi uveljavi, da bojo te anomalije učinkovito, na nek način, odpravile.

Zdaj, jaz sem tu na, kratek uvod podal in hkrati, tukaj zdaj seveda dajem besedo tudi članom komisije za, vladne komisije in vas sprašujem, kako, na kak način, tudi vi mislite / nerazumljivo/ problematika in kakšna vizija za ureditev teh razmer? Sami ste dobili določene pošte iz regije, jugovzhodne, kjer lahko, ste se, tudi seznanili s temi težavami, ki so velike stiske nekaterih, zato bi bilo dobro, da se tukaj o tem pogovorimo in da vidimo, kje lahko situacijo izboljšamo.

Hvala. / izklop mikrofona/

/ vklop mikrofona/ Morda, evo, bi tukaj prosil najprej za besedo predsednika direktorja Urada za narodnosti, gospoda Staneta Baluha.

Najlepša hvala, predsedujoči.

Hvala lepa tudi za to pobudo tega sestanka. Jaz sem vesel, da je do tega tudi prišlo, saj smo že v prejšnjem sklicu malo nakazovali na to pot, ki je gospa Anja vodila. To, kot ste tudi vi sam povedal, kajne, je zelo dobro, da smo se dve komisiji ali pa recimo, vaš pododbor in naša komisija, srečala, tako da damo na mizo tudi nekatere vidike, ki jih pač, bi rekel, vsak posamezno lahko tudi obravnava v tej luči. Jaz bi tukaj morda, kot urad, ki strokovno tehnično pokriva delo komisije, vladne komisije za romska vprašanja, morda podal nekatera, ne bom šel v nobeno vsebino, ker smo tudi zadnjič zelo vsebinsko razpravljali, ampak, tudi od tistega, je urad že kar nekaj stvari spet naredil.

Tako da, morda kot informacija, da smo se takoj lotili oziroma že prej, tudi pripravo 7. poročila, tako da, že so bila ministrstva tudi obveščena o pripravi tega in seveda, ministrstva bi naj že tudi, bi rekel, svoje konkretno izvajanje omenjenih ukrepov, znotraj katerega nacionalnega programa ukrepov je tudi eden od tega, kar ste vi najbolj izpostavil – varnost. Tukaj pa, bo po vsej verjetnosti, tudi policija v svojem poročilu podala tudi svoje vidike in seveda, vsa pristojna ministrstva, ki so tudi člani in članice danes tukaj navzoči – hvala lepa – bodo potem lahko nas posredovali. Tako da bi tudi to poročilo lahko bilo, bi rekel, v nekem oglednem času, da ne bomo govorili o zamudah.

Jaz bi tudi, naslednji korak, ki pa je tako, iz tega vidika, kar morda se bomo tudi danes pogovarjali, bolj ko ne strateškega in je bil tudi danes že morda na tisti seji nakazan, je tudi priprava predlogov in priprava strateških ciljev za nov nacionalni program ukrepov 2021–2030. In, če smem pridat temu, kar ste vi rekel, kajne, da bi tukaj bil res en tak dokument, kjer bi lahko s pomočjo tako romske skupnosti, sem vesel danes, da ste tukaj predstojniki Sveta romske skupnosti, pa potem lokalnih skupnosti in seveda pristojnih ministrstev in tudi vas, ki se srečujete s temi temami, tako da bi se res dejansko res lahko pripravil en nacionalni program, ki bi imel res neke strateške cilje, ki bi bili vsebovani. Seveda ti cilji oziroma ukrepi bi morali biti potem tudi strateško zapisani, imeti, bi rekel, cilj in pa seveda, da se potem tudi, da se dajo ti cilji tudi merit, kar je bilo tudi zadnjič izpostavljeno. Tako da mi smo kot urad že pozvali vse pristojne, da nam posredujejo to, ker seveda je treba opozoriti, kot sem tudi že povedal zadnjič, da je, imamo, smo v času priprave nove evropske finančne perspektive, kjer sem tudi včeraj, ko smo imeli sestanek SOS v Novem mestu, opozoril na povezovanje lokalnih skupnosti na regijski ravni, da se izpostavijo nekateri problemi, s katerimi se srečujejo, in da se seveda tudi na tej osnovi pripravijo kakšni skupni ukrepi oziroma projekti, ki bi lahko bili tudi v tem dokumentu zaobjeti in bi lahko pomagali k hitrejšemu reševanju nastale pač situacije na jugovzhodnem delu Slovenije. Tako da tudi to je bilo poslano s strani urada in seveda bi tukaj ponovno apeliral, da smo pozorni na te zadeve, s katerimi se potem tudi srečujejo ljudje na terenu. Na zadnji seji, ki smo imeli, smo tudi podali časovnico priprave nacionalnega programa, tako da vsa ministrstva in pa pristojni organi, tudi Svet romske skupnosti imajo tudi časovnico priprave novega nacionalnega programa in seveda je treba temu slediti. In kot sem tudi zadnjič rekel, mi bomo ponovno tečni, da ne bomo potem poslušali, da urad je pač tam, ker sedi. Ne, ni res, mi bomo tečni. Na ministrstvih pa je, da seveda dajo od sebe tudi konkretne stvari, da se bo potem tudi lahko govorilo o nekem premiku naprej. No in to časovnico je tudi, smo tudi potrdili na 2. seji komisije Vlade Republike Slovenije, ki je decembra potekala. Tako da smo na nek način, bi rekel, vladna komisija z ministrstvi smo na nek način tudi že usklajeni, kar se teh ključnih dokumentov tiče. Tudi lokalne skupnosti so o teh obveščene, romska skupnost je obveščena. Tako da nekatere stvari, ki sem jih zdaj morda nakazal v sodelovanju tudi z vami, jaz mislim, da kažejo neko smer, kjer bi lahko potem tudi iskali rešitve.

Hvala lepa.

Hvala lepa za vaše izvajanje.

In pa morda kar po vrstnem redu šli naprej. Predstavnik Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve, gospod Marko Lemaić je tukaj, pa morda tudi nekaj besed okrog, bom rekel, teh stvari, ki smo jih izpostavili. Tudi vi ste dobili verjetno nekaj pisanj iz jugovzhodne regije Slovenije in pa nenazadnje tudi slišim, da je včeraj Center za socialno delo Krško pripravilo en celovit dopis, kjer je opozorilo na določene problematike, pa morda, če ste že seznanjeni z njim, bi tudi to pokomentirali.

Ja, lep pozdrav vsem.

Tudi na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve smo se pač že od zadnjega srečanja naprej intenzivno delamo na obravnavi celotne problematike in tudi spremljanja situacije. Zavedamo se, da se nahajamo v okviru vsega tega na eni zelo boleči točki, ker, kot ste že izpostavili, spoštovani predsedujoči, se zavedamo, nastajajo kazni, so globe in tako dalje. In ja, kot rečeno, ljudje, ki hodijo v službo in tako dalje, se jim to pač, vemo, izterja, medtem ko ljudem, ki so na denarno-socialni pomoči, je to veliko težje. Dejstvo je, da je zakonodaja trenutno taka, kot je. In kot ministrstvo se moramo te zakonodaje držati. Si pa na vso moč kljub vsemu prizadevamo, da bi se sklepalo čim več dogovorov, to pa govorim predvsem na CSD, kjer je ta pobuda in so nekje zelo uspešni, mislim, da v Novem mestu predvsem, da se, se pravi, te socialne doklade oziroma pravice iz javnih sredstev, da se jim rihtajo v funkcionali, kar pomeni, da se, se pravi, tudi računi, ki pridejo za vrtčevsko varstvo, kar je pohvalo, da jih imajo čim več otrok v vrtcih, tudi za šolsko malico in tako, da se pokrivajo na ta način, se pravi, da tudi s tem ne nastajajo neki dolgovi in neke, ja, dodatni dolgovi, recimo, in s tem tudi obveznosti teh ljudi. Hkrati si prizadevamo tudi, se pravi ministrstvo, da se sklepajo na CSD z osebami, ki prosijo za to pomoč, se pravi dogovori o reševanjih socialne problematike, se pravi še druga oblika, da se bolj osredotočeno ukvarjamo z zadevami, čemu naj se ta sredstva namenjajo. In ja, hkrati delamo pa tudi na tem, da, se pravi, na področju zaposlovanja, kot verjetno veste, od 16. 1. so razpisana javna dela, kjer sta spet v katalogu 2 poglavji, ki sta posvečeni Romom, in sicer namen(?) socializacija Romov in tudi urejanju romskih naselij. Na področju sociale so zdajle v fazi pregledovanja vlog za, se pravi, sofinanciranje letošnjih socialnovarstvenih programov. Pač družina pa ravno tako, tudi na tistem področju od zadnjih sestankov smo rekli, da se je treba osredotočit tudi na romsko problematiko. In ja, tudi oni opozarjajo in gledajo, kaj se da še storiti. Toliko zaenkrat, kar je od nas. Hvala. Kar se tiče pa tega iz Krškega, trenutno nisem imel še prilike dostopit do dokumenta, tako da bi ga težko komentiral.

Najlepša hvala.

Ja, v redu. No saj verjetno bo tam potem tudi kaj videt, kakšne operativne težave in tudi morda se bojo nanizale rešitve in pa ukrepi, ki bi jih tudi vaše ministrstvo lahko uredilo. Zdaj morda tukaj smo že blizu predstavnika Ministrstva za notranje zadeve, gospod Manuel Vesel.

Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni vsi skupaj.

Kot je bilo že rečeno, v policiji oziroma Ministrstvo za notranje zadeve in policija pri spremljanju varnostnih razmer in izvajanju naše primarne naloge dejansko zagotavljamo splošno varnost ljudi in premoženja in zagotavljamo tudi učinkovito policijsko intervencijo. Omenjeno je bilo, da je stanje na območjih, kjer so romska naselja v jugovzhodni Sloveniji, še posebej v zadnjem času bilo izredno obremenjeno z različnimi varnostnimi dogodki, predvsem s primeri streljanj, glasne glasbe, pretirane uporabe pirotehnike in drugih motečih dejavnikov, ki povzročajo ogrožanje tako premoženja kot nenazadnje splošne varnosti ljudi, zaradi česar je verjetno tudi sklicana 8. seja, kjer bomo bolj konkretno lahko tudi govorili, pa kljub temu bi lahko dal kakšne konkretne informacije, tudi glede na vprašanja iz 14. seje Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, kjer je bilo tudi vprašanje, da se policija ni pripravila v tem času za izvajanje svoje naloge. Mi smo že na 5. seji pododbora predstavili konkretne problemske situacije, ki so značilne za jugovzhodno Slovenijo. In to ste tudi jih sami že načeli. Takrat je državni sekretar to tudi omenil, to je kršitve javnega reda in miru, pomeni s predvajanjem glasne, mehanske, žive glasbe ob različnih slavjih, rojstnih dnevih, krstih otrok, rojstnih dnevih, v času božiča, novega leta in tako naprej, kjer se uživa alkohol, kjer je dejansko večje število ljudi, kjer se tudi v znak nekega veselja tudi strelja z nelegalnim orožjem. Potem sami primeri streljanja, kot je bilo že omenjeno, izstopajo. Tukaj smo bili, tudi zaznali ogrožanja premoženja, tudi osebe, ki so bile v neposrednem stiku ali pa v bližini teh izstrelkov, tudi nenazadnje na Policijsko upravo Novo mesto na parkirišče sta padla 2 izstrelka. Skratka, teh primerov je bilo veliko, ampak bolj detajlno mogoče na 8. seji. Mi smo ali pa Policijska uprava Ljubljana in Novo mesto smo organizirali delo v času praznikov, tako 24., tako 31. Bili so na voljo oziroma izvajali naloge posebna policijska enota. Pomoč so nudili tudi iz drugih uprav. Skratka, zaznali smo primere streljanj tudi za novo, za silvestrovo, tudi izsledili storilca oziroma ugotovili storilca, mesto streljanja, recimo konkretno v romskem naselju Brezje, zavarovani so bili tulci tudi zavarovan je bil objekt, obveščen je bil preiskovalni sodnik, državna tožilka tudi hišno preiskavo smo naredili brez odredbe po zakonu skratka vstopili v stanovanje in številne druge aktivnosti. Streljana so bila razpršena na celotni Dolenjski tudi tam, kjer tega ni bilo v preteklosti Gazice, Gradec in tako naprej. Moram reči, da so naše aktivnosti tukaj evidentne. Takoj, ko je prijava streljanja mi ugotovimo, zbiramo obvestila, če je le pogoj za izvedemo hišno preiskavo. V nadaljevanju smo te tudi izvedli. Če povem tako številčno je bilo na območju Dolenjske v lanskem letu več kot 80 prijavljenih streljanj pomeni kje so še tista, ki ljudi niso prijavili. To govorim o prijavljenih streljanjih. Policisti, policijska uprave Novo mesto in Ljubljana so izvedli več kot 115 hišnih preiskav samo v romskih naseljih. Te številke so zelo velike. Če pomislimo na standard, ki mora biti, ki je za pridobiti odredbe za hišno preiskavo pomeni Janez Novak je videl, da je Peter Novak kupil pištolo pomeni moramo osebo izpostaviti takrat mi dobimo odredbo. Če pa mi razpolagamo s podatkom, da oseba, zaradi varnosti ne želi biti imenovana mi odredbe ne bomo dobili. To je zelo zelo velik hendikep za nas, ampak kljub temu smo naredili 115 hišnih preiskav oziroma nekaj več. Najdenega, zaseženega, odvzetega orožja je bilo več kot 80 primerov - orožja in streliva. Kljub temu orožje še vedno je prisotno, kar pomeni, da Romi kupujejo orožje in strelivo iz naslova denarne socialne pomoči in otroškega dodatka, ki ni temu namenjeni in to smo tudi že včeraj predstavili na komisiji SOS. To so več kot evidentne tudi naše ugotovitve. Druga zgodba je kako se zlorabljajo strelci oziroma strelci zlorabljajo. Primeri po Zakonu o orožju, ko je določena oseba kakorkoli kdorkoli član športnega društva in lahko ima je imetnik 10 kosov orožja tudi vojaškega. Popovko ima lahko človek, ki je član strelske - to je vojaška puška ali pa avtomatska puška, izraelska komisija Kališnikovega - ima človek kot strelec doma in gre kupiti neomejeno število nabojev, približno 0,70 evra je eden kos proda ga za 1 evro. Tisoč, dva tisoč, tri tisoč nabojev je bilo v določenem obdobju kupljenih in prodanih po romskih naseljih. Kam gredo ti naboji? V zrak. Tam kjer pade ima bojno moč po stroki. Naše aktivnosti so zelo zelo zelo usmerjene v ugotavljanje prvič nelegalnega orožja, kdo strela in tako naprej.

Drugo, na kar moram opozoriti je to, kot sem že mogoče omenil, ampak bi rad še enkrat tukaj povedal kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti ljudi in premoženja. Mi dobimo prijavo streljanja, smo ugotovili mesto streljanja, objekt je poškodovan z izstrelki pomeni fasada, okno poškodovan, dobimo storilca, dobimo sledovi strelca pomeni, da dokazujejo, da je oseba streljala so bili pozitivni, dobimo odredbo za hišno preiskavo, naredimo hišno preiskavo, najdemo nabojnik za avtomatsko puško, orožja ne, ker je lahko skrito, zakopano in tožilec je zavrnil ovadbo, zaradi tega, ker ni bilo konkretne nevarnosti, da je zunaj na dvorišču bil recimo Janez Novak ali pa Miha Brajdič kljub temu, da je…

Imena pustimo.

Pardon. Recimo jaz sem se izmislil oziroma to je tako za, ni konkretno pomeni za lažje razumevanje. Te osebe sploh ne obstajajo, ampak za lažje razumevanje. Hočem reči, da konkretna nevarnost mora obstajati za določeno osebo in ovadba je bila zavržena. To je eden segment pomeni neučinkovita zakonodaja, ki ne prepoveduje osebi, če nekdo strelja za avtomatsko puško na cesti na javnem kraju. Samo streljanje ni nobeden prekršek niti nobeno kaznivo dejanje. Posest orožja ja, ampak dejanje streljanje po trenutni zakonodaji včasih je to bilo sedaj ni. Ne, tega ne, vedenje na nasilni način edino to, ampak nasilni način je drugo ni pa streljanje. Streljanje kot… Ni kaznivo dejane. Samo streljanje ni kaznivo dejanje. Ne, včasih je bilo sedaj tega več ni. Tukaj smo mi soočeni s temi primeri, ker tudi, saj lahko se preverijo tudi primeri zavrženih ovadb, tolmačenje in obrazložitev sodišč. Kljub temu segmentu namenjamo veliko pozornost, usmerjamo sile, številke so več kot evidentne, da smo se tudi potrudili ni pa to dovolj, ker streljanje še vedno so. Sami očitno tega ne moremo brez vključevanja romske skupnosti, ki v primeru, da se pač odločijo oziroma ne tega ne počnejo takrat je, potem tudi kakšno leto, ko je brez ene prijave, to je bilo 2013-2014.

Da gremo naprej, da se ne bom dotaknil samo tega streljanja sem že več ali manj že omenil. Kar se tiče nacionalnega programa bomo mi naše ukrepe še okrepili oziroma to so usposabljanja policistov, javnih uslužbencev in izvajanja preventivnega dela policijske dejavnosti v skupnosti kamor sodijo vsi sestanki o ozaveščanju opozarjanja, so sveti v kakorkoli povezovanje več deležniško z drugimi, da se iščejo rešitve in tudi preprečuje taka kazniva dejanja in ravnanja in problemske situacije. Moram pa še izpostaviti tudi to, da te problemske situacije so prisotne že - letos bo 27 let od kar sem v policiji - to je bilo leta 1993, danes je isto. Naselja so velika. Včeraj smo bili v romskem naselju Žabje in Brezje kjer je bilo leta 1984 220 oseb danes je malo manj kot tisoč. Tisoč ljudi je na istem območju in si ne znam predstavljati kako bomo mi intervenirali čez 10 let resnično. To je tudi eden segment, demografski podatki, ki kažejo na to, da tovrstna oblika samega naselja govorimo največjega naselja ali pa katerikoli drugo naselje Kerinov grm, Vevar, Trebnje, Gazice, Lokve pri Črnomlju, Trata, Marof in ostala naselja. Med družinski spori izhajajo iz tega med družinskih sporov je veliko, dnevno praktično dobivamo informacije, dnevno dobivamo prijave, zaradi prenatrpanosti, zaradi meddružinskih sporov so izredni veliki konflikti, ki se rešujejo na javnem kraju, zdravstveni domovi, trgovine, nakupovalni centri, kjerkoli se sprte družine dobijo takrat pride do akutnega reševanja pa reševanja problemov v afektu. Mi zaznavamo ta trenja že prej in izvajamo mediacije. Sem že omenil begi otrok, škodljiva okolja, prezgodne poroke, prisilne poroke samo decembra je bilo šest prijav samo v enem mesecu. Punce bežijo od doma in težko jih dobimo. Veliko resursov vlagamo v to, da jih dobimo pa pobegne iz kriznega centra. Kočevski primer med vožnjo je CSD spremljal punco v krizni center pa iz avta je skočila. Ti primeri so zelo problematični. Nasilje v družini, enako. Pojav alkohola pa ne samo to uživanje prepovedanih drog, uživanje tablet oziroma zdravil, psihoaktivnih snovi itd… Posojanje denarja z oderuške obresti. Še enkrat bom to povedal, ker se mi zdi prav, da se tudi pogovarjamo. Včerajšnji primer sem dobil informacijo v Novem mestu človek se je zadolžil za 22 tisoč evrov plačati vrniti bo moral 66 tisoč evrov za 22 tisoč evrov. Pomeni posojilodajalci v romski skupnosti to so posamezne osebe to ne moremo posploševati, še enkrat povem, ne posplošujemo in ne z imenom. Tudi kakšen iz večinskega prebivalstva je enako, ki posoja denar za oderuške obresti in izkorišča slab položaj tistega, v katerem se nahaja, ki je prisiljen si posoditi tisoč evrov, da bo vrnil dva, tri. Če zamudi rok so to penali. Tukaj je pomembna vloga policije in CSD, da sodelujemo, da zaznavamo. Če ni prijave ni kaznivega dejanja to je uradno kaznivo dejanje oderuštva.

Če lahko tukaj samo, da pojasnite še glede na kakšen način dobijo ta dolg poravnav, na kakšen način se zavaruje upnik, da dobi?

Na različne načine. Z grožnjo in s prisilo drugače pa z odvzemom bančne kartice ali jih imajo pri sebi…