18. redna seja

Odbor za finance

14. 1. 2020

Besede, ki so zaznamovale sejo

Brez zadetkov.

Transkript seje

Robert Polnar

Spoštovane gospe in gospodje, lepo pozdravljeni!

Pričenjam 18. sejo Odbora za finance.

Na seji kot nadomestna članica odbora s pooblastilom sodeluje poslanka Nada Brinovšek namesto poslanke Karmen Furman iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Nisem prejel obvestil o tem, da bi katerikoli od članic ali članov odbora bil zadržan in se današnje seje odbora ne bi mogel udeležiti.

Prehajam na določitev dnevnega reda seje.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ravno tako ste 10. januarja letošnjega leta prejeli predloga za širitev z A1. in A2. točko dnevnega reda. A1. točka dnevnega reda je mnenje odbora o zahtevi Državnega sveta za ponovno odločanje Državnega zbora o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na tonažo.

Prehajamo najprej na odločanje o predlogu za širitev dnevnega reda. Ali želi besedo predstavnik predlagatelja državni svetnik gospod Marko Zidanšek?

Izvolite.

Marko Zidanšek

Pri predlogu dnevnega reda kaj posebnega ne seveda želimo, da o tem odločate. Širše obvestilo pa, potem.

Robert Polnar

Dobro. Hvala lepa gospod državni svetnik. Ali želi predstavnica Ministrstva za finance gospa državna sekretarka Natalija Kovač Jereb besedo?

Izvolite.

Natalija Kovač Jereb

Najlepša hvala za besedo.

Spoštovani predsednik …

Robert Polnar

Gospa državna sekretarka samo to dovolite govorimo izključno o predlogu za razširitev dnevnega reda.

Izvolite.

Natalija Kovač Jereb

Hvala za besedo.

Na Vladi se strinjamo, da se dnevni red širi z navedeno točko.

Robert Polnar

V redu. Hvala lepa.

Sedaj pa sprašujem predstavnike poslanskih skupin ali kdo želi besedo v zvezi s predlagano razširitvijo dnevnega reda? Ne želi.

Prehajamo na odločanje o predlogu. Glasujemo.

Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (1 član.)

Ugotavljam, da je predlog za širitev z A1. točko dnevnega reda sprejet.

A2. točka dnevnega reda je zahteva skupine poslank in poslancev Državnega zbora za oceno ustavnosti 3., 5., 6., 7., 8., 9., 11., 12. in 20. člena Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. Prehajamo na odločanju o predlogu za širitev.

Ali želi besedo predstavnik predlagatelja? Vidim, da kolega Horvata še niti ni v dvorani, tako da bomo to preskočili.

Ali želi besedo predstavnik Ministrstva za finance? (Ne.) Ni potrebno. Ali želi kdo od predstavnikov poslanskih skupin besedo v zvezi s predlagano razširitvijo? (Ne.) Ne želi, zato prehajamo na odločanje o predlogu. Glasujemo.

Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je predlog za širitev z A2. točko dnevnega reda sprejet.

Na splošno in generalno pa ugotavljam, da je predlog za širitev z A1. in A2. točko dnevnega reda sprejet in da je določen dnevni red, kot ste ga sprejeli s sklicem, skupaj s širitvijo.

Tako prehajamo na A1. TOČKO DNEVNEGA REDA - MNENJE ODBORA O ZAHTEVI DRŽAVNEGA SVETA ZA PONOVNO ODLOČANJE DRŽAVNEGA ZBORA O ZAKONU O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVKU NA TONAŽO.

Državni svet je na 9. izredni seji 24. 12. 2019 na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije sprejel zahtevo, da Državni zbor ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na tonažo, ki ga je Državni zbor sprejel na 14. seji, 19. decembra 2019. Zahteva Državnega sveta je bila Odboru za finance, kot matičnemu delovnemu telesu, posredovana v mnenje na podlagi 147. člena Poslovnika Državnega zbora.

K obravnavi te točke so vabljeni: Državni svet, Ministrstvo za finance in Zakonodajno-pravna služba. Kot gradivo ste s sklicem seje prejeli zahtevo Državnega sveta z dne 24. 12. 2019 za ponovno odločanje o zakonu, prejeli pa smo tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 9. januarja letos, dopis Društva za ohranitev slovenskega ladjarstva in razvoj slovenskega pomorstva z dne 10. januarja, dopis Gimnazije, elektro in pomorske šole Piran z dne 13. januarja in dopis Fakultete za pomorstvo in promet prav tako z dne 13. januarja.

Pričenjamo z obravnavo zahtevo Državnega sveta za ponovno odločanje. Besedo dajem najprej predstavniku Državnega sveta za obrazložitev zahteve.

Gospod državni svetnik, Marko Zidanšek, izvolite.

Marko Zidanšek

Hvala lepa, predsedujoči. Spoštovani poslanke, poslanci, spoštovani ostali.

S sprejemom Zakona o davku na tonažo-B, ki nima vgrajenih ustreznih varovalk, se ustvarjajo pogoji, na podlagi katerih bodo po novi shemi državno pomoč prejemale družbe, ki niso lastnice niti ene ladje, ki jih slovenski ladjar od leta 2008 dalje izgubil zaradi pomanjkljive kontrole nad izvajanjem Zakona o davku na tonažo, to je Zakon na tonažo-A. Poleg tega, sprejeta novela zakona omogoča davčnemu neplačniku prenos dejavnosti na nove družbe, tako imenovana »bypass« podjetja, ne da bi predhodno poravnal zapadle davčne obveznosti iz naslova prvotnega zakona A.

S sprejemom tega novejšega zakona, bo tako Republika Slovenija dokončno izgubila, pod narekovajem, svojega ladjarja, kar bo imelo nepopravljive posledice za slovensko ladjarstvo in pomorstvo, za pomorsko šolo, pomorsko upravo, pristanišče, mornarico, pomorsko policijo in primorsko regijo v celoti, k čemur se je Republika Slovenija zavezala z resolucijo o pomorski usmeritvi Republike Slovenije. Citirani zakon v predlagani obliki namreč nima vgrajenih ustreznih varovalk, na način, kot je to urejeno, na primer, v Zakonu o javnem naročanju, v skladu s slednjim, morajo namreč subjekti, ki želijo sodelovati pri naročilih, predložiti izjavo o poravnanih davčnih obveznostih, kar bi moralo biti za prejemnike državnih pomoči in vse, z njim povezane osebe, ustrezno urejeni tudi v Zakonu o davku na tonažo-B.

Želim opozorit tudi, kar je sledilo tudi iz razprave ob sprejemanju veta oziroma zahteve za ponovno odločanje v Državnem zboru, kjer smo v debati izpostavili zgodbo, da ko govorimo o določilu četrtega odstavka 4. člena Zakona o tonaži b, ki je pa bilo v besedilu zakona dodano šele po opravljeni javni obravnavi tik pred odločanjem o predlogu zakona na Vladi Republike Slovenije je v direktnem nasprotju z eno izmed obrazložitev ciljev zakona to je spodbujanje razvoja pomorskega šolstva. Citirano določilo govori o tem, da za upravljavca ladje, ki je za ladjarje upravlja ladjo, 26. člen tega zakona ne velja. Kar pomeni, da v 4. členu izrecno določa, da upravljavcu ladij ni potrebno zagotavljati v povprečju po eno delovno mesto za pomorščake, pripravnike, kadete oziroma pomorščakinje, pripravnice, kadetinje. V razpravi se je postavila dilema, spoštovani kolega Branimir Štrukelj, državni svetnik je izpostavil zadevo ali tu nekdo sedaj zavaja se pravi ali zavajajo predstavniki predlagatelja se pravi jaz kot prvo podpisani ali Ministrstvo za finance. Dejstvo je, da ob podrobnem jasnem branju zakona se boste verjetno tudi strinjali, da jasno razveljavlja 26. člen. Tisto, kar je bom rekel cilj oziroma želja predvsem pri tem, če se dajejo državne spodbude na način državne pomoči, da seveda se ne zmanjšujejo pravice in obseg zahtev, po katerih mora tisti, ki je upravičenec po tem zakonu se pravi zagotavljati tudi pripravništva, da jih z novim zakonom več ne rabi postavljati. Druga zadeva, ki je v zakonu bom rekel se postavlja tudi skozi razpravo kot izredno problematična je retroaktivnost v zakonu, ker se zakon uporablja s 1. 1. 2019 se pravi sedaj smo že sicer več kot eno leto nazaj.

Še dva poudarka. Edina davčna zavezanca, ki sta vključena v sistem davka na tonažo sta Off short družbi General ship in Corporation Monrovia Liberia in Lucija shipping, ki ste že več mesecev tudi davčna neplačnika, verjetno tudi insolventna pred stečajem. Dajanje državnih pomoči takšnim družbam jaz mislim, da ne more imeti nobenega učinka za Republiko Slovenijo in seveda za njene davkoplačevalce. Če boste pogledali na spletno stran Fursa boste videli, da za prvo omenjeno družbo je nekje v razpon dolga med 1 in 10 milijonov. Za drugo družbo pa med 300 tisoč in 500 tisoč evri. Žal imamo v tej državi tudi tako napeljane zakone, da tudi tisti, ki se izogibajo plačila davščin omogočamo, da se v bistvu na neki način skrijejo vsaj tako je bilo po vprašanju državni sekretarki nekako pojasnjeno, da gre za davčno tajno, da to ni stvar Ministrstva za finance, ampak da v tej zgodbi se seveda uporablja ta davčni zakon in seveda so ščetini davčni neplačniki tudi pri tem, da bi se videlo za kakšne zneske in zakaj dolgujejo tudi državi. Glede na to, da so oproščeni bom rekel večine tega davka je prav zanimivo, iz katerega naslova tudi in kako dolgo nastaja ta davčni dolg. Ali so to tudi kakšni prispevki ali kaj podobnega, ne vem. Sicer pa, zato manjkajo v Zakonu o tonaži B tudi določbe, ki bi ta davčni organ zavezovale, da pred ponovnim pristopom v sistem davka na tonažo pri vseh prejemnikih državne pomoči v predhodnem obdobju - govorimo sedaj o Zakonu o davku na tonažo A - opravi natančen vsebinski pregled porabe državnih pomoči za celotno preteklo desetletno obdobje za vsakega zavezanca in z njim povezanih družb tako imenovanih byepass družb v celoti.

Z argumenti, ki so vam že bili predočeni, ki so vam še dodatno jaz apeliram in pričakujem oziroma si želim, da boste resno razmislili in zakona v ponovnem odločanju ne boste podprli. Hvala lepa.

Robert Polnar

Hvala gospod državni svetnik.

Naslednja je na vrsti državna sekretarka na Ministrstvu za finance, gospa Natalija Kovač Jereb. Izvolite. Prosim.

Natalija Kovač Jereb

Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik, spoštovane poslanke!

V ponovno odločanju je zopet preložen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na tonažo. Ta zakon predstavlja shemo državne pomoči, ki jo država dodeljuje pomorskemu prometu. Razvoj in ohranitev pomorske panoge ni pomembna le iz gospodarskega vidika in njenega vpliva na druge gospodarske dejavnosti, kot so logistika, navtični turizem, luška dejavnost ali pa izvajanje upravnih in strokovnih nalog Slovenije na področju teritorialnega morja in notranjih morskih voda, temveč je pomembna tudi zaradi strateške lege Slovenije in dostopa Slovenije do odprtega morja. Naveden širši vidik ni zanemarljiv ko se presoja ali je državna pomoč v obliki davka na tonažo potrebna oziroma učinkovita. Slovenija se težje primerja s tradicionalnimi pomorskimi državami, kot so Grčija, Nizozemska Združeno kraljestvo, Italija in Hrvaška, ki imajo v svoje sisteme davka na tonažo več ladjarjev in tudi več upravljavcev ladij. Zato je z vidika Slovenije pomembno, da je njen sistem davka na tonažo tudi konkurenčen ostalim državam. Pri navedenem sistemu gre za državno pomoč, zato ima ta sistem kar nekaj omejevalnih ukrepov za vstop in obstanek v tem sistemu oziroma da se vstopi ali iz sistema navedenih omejevalnih ukrepov tudi izstopa.

Se pravi, Vlada se tako ne more strinjati s predlaganimi varovalkami Državnega sveta, saj so le te po navadi v tem primeru, kot jih predlaga Državni svet so prekomerno obremenjujoče za davčne zavezance, predvsem pa so tudi administrativno zahtevne, tako za zavezanca, kot tudi za Finančno upravo Republike Slovenije. Varovalo, da v sistemu davka na tonažo stopijo le družbe, ki so lastnice ladij bi bilo kritično z vidika oviranja svobodne gospodarske pobude ladjarja, saj zavezancem predstavljajo oviro prilagajanja tržnim razmeram. Se pravi v sistem davka na tonažo lahko vstopajo tudi družbe, ki imajo te ladje v najemu. Se pravi, plačujejo neke vrste lizing za navedene ladje. Takšno pravilo, tudi smernice Evropske unije na področju pomorskega prometa ne določajo. Ladjarjem bi se primeroma omejevalo zagotavljanje potrebnih finančnih virov za posodobitev flote, saj ladje ne bi mogli niti prodati, medtem, ko bi zavezancem, ki so upravljavci ladij zaradi takšnega varovala se bi pa onemogočil tudi vstop v ta sistem davka na tonažo. Po razpoložljivih podatkih v Republiki Sloveniji obstajajo najmanj tri družbe, ki se ukvarjajo z upravljanjem. Slednje bi potencialno lahko tudi vstopile v sistem davka na tonažo, pa zaradi takšnega pogoje potem ne bi mogle vstopati. Varovalo, da bi bilo potrebno preprečiti vstop v sistem v sistem novim podjetjem, ki so povezane družbe, je kritičen z vidika skladnosti s pravili Evropske unije na področju državnih pomoči. Pogoj, se pravi, da morajo biti vse družbe v sistemu davka, je bil s strani Evropske komisije zahtevan v letu 2008. S tem varovalom se je namreč preprečilo, da bi zavezanec v sistemu davka na tonažo imel povezane osebe, ki ustvarjajo dobiček v sistemu pavšalnega, se pravi tako imenovanega tega davka na tonažo. Med tem, ko bi pa vezane osebe, ki ustvarjajo izgubo bile v običajnem sistemu davka od dohodka pravnih oseb, kjer pa bi se ta izguba prenašala oziroma poračunavala s prihodnjim dobičkom.

V zvezi z varovalom glede predlaganja potrdila o plačilu davka pa Vlada navaja, da bi bil tak ukrep neizvedljiv, saj shema davka na tonažo določa, da mora zavezanec z vsemi povezanimi osebami in z vsemi ladjami vstopiti v sistem in v sistemu ostati celotno obdobje trajanja sheme davka na tonažo. Predlaganje potrdila o plačilu davka bi zavezancu lahko tudi onemogočil… Ne. Če bi se vi bistvu od zavezanca zahtevalo, da predlaga potrdilo o plačilu davka, bi tak zavezanec začel davčno planirati in bi bil ta instrument izrabljen za predčasni izstop iz te sheme davka na tonažo.

Izguba v sistemu davka od dohodka se poračunava tudi s prihodnim dobičkom, medtem ko sistem pavšala tega ne pozna. To je pavšalni davek, ki se ugotavlja na podlagi tonaži ladje. Je tukaj čisto drugačno ugotavljanje davčne osnove kot pa pri davku od dohodkov pravnih oseb. Tukaj zavezanec plača neodvisno od ustvarjenega dobička ali izgube. Se pravi v sistemu davka na tonažo ne more prenašati izgub ali dobičkov.

V zvezi z davčnimi nadzori Vlada tudi navaja, da slednje izvaja Finančna uprava Republike Slovenije in to nad vsemi zavezanci, tudi nad tistimi, ki so v pavšalnih sistemih. Državna pomoč je razlika nad davkom na tonažo in davkom od dohodkov pravnih oseb. Tukaj bi še enkrat želela poudariti, da v primeru, če se davku na tonažo ne sprejme, bo to pomenilo, da si bo zavezanec, ki bo uporabil veljavna pravila davka na tonažo izračunal napačen davek in to v prenizkem znesku. Zato bo državna pomoč, ki jo je Slovenija dodelila napačna in jo bo potrebno vračati.

Sklepno še dodajamo, da je davek na tonažo sistemski zakon in podporni element širšemu političnemu in gospodarskemu vidiku, ki se nanaša na vprašanje ohranjanja statusa Slovenje kot pomorske države. Enolična presoja dejavnikov povezanih z interesi posameznikov glede primernosti poslovnega modela ali poslovanja ladjarja in v tej povezavi morebitnimi upravnimi ali sodnimi postopki, je z vidika navedenega vprašanja irelevantna. Dejstvo namreč je, da bi Vlada v primeru ponovnega neizglasovanja zakona o davku na tonažo morala opraviti razmislek o tem, kako odpraviti nezakonitost dajanja takšne pomoči. Ena od možnosti je tudi ukinitev davka na tonažo. Navedeno bi po vsej verjetnosti tudi prispevalo k izgubi edinega ladjarja, saj bi le ta svoje poslovanje prenesel v davčno bolj ugodnejše države. Se pravi, lahko tudi v okoliške države. Poleg osiromašenja drugih gospodarskih in negospodarskih panog, ki so odvisne od pomorskega znanja in izkušenj, pa se bi tudi bodočim pomorščakom otežilo pridobivanje nujnih izkušenj na ladjah, kar bo imelo tudi negativen obstoj na izobraževanja in usposabljanja bodočih pomorščakov v Sloveniji. Brez teh izkušenj pa Slovenija ne bo imela pomorščakov, ki so ključen kader za izvajanje nalog pomorske inšpekcije in izvajanje nadzora varnosti plovbe v Slovenskem morju ter zagotavljanja varnega delovanja koprskega tovornega pristanišča.

Hvala lepa.