Spoštovani in spoštovane pričenjam 14. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in vse prisotne prav lepo pozdravljam.

Obveščam vas, da sta se opravičila naslednja člana odbora Zvonko Černač in Ivan Hršak. Imam tudi dve pooblastili, in sicer na mesto poslanke Jerce Korče bo na seji prisoten poslanec Nik Prebil in na mesto poslanke Nataše Sukič poslanec dr. Franc Trček.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: Poročilo o izvajanju nacionalnega programa, ki ureja izgradnjo avtocest za leto 2018 in pa načrt vlaganj v promet in prometno infrastrukturo za obdobje 2020 do 2025 in akcijski načrt za udejanjenje trajnostne mobilnosti v območju osrednje slovenskega, se pravi ljubljanskega širšega mestnega območja, realizacija sklepov odbora z dne 19. 4. 2019.

Ker v poslovniškem roku nisem prejel nobenega predloga za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – OBRAVNAVO POROČILO O IZVAJANJU NACIONALNEGA PROGRAMA, KI UREJA IZGRADNJO AVTOCEST ZA LETO 2018. Kot gradivo ste prejeli poročilo o izvajanju nacionalnega programa, ki ureja izgradnjo avtocest za leto 2018, z dne 3. 10. 2019 in pa mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, z dne 10. 1. 2020.

K tej točki dnevnega reda smo vabili Ministrstvo za infrastrukturo, Komisijo Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in pa Dars d.d. Poročilo o izvajanju nacionalnega programa, ki ureja izgradnjo avtocest za leto 2018 je bilo posredovano Državnemu zboru na podlagi tretjega odstavka 6. člena Zakona o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji. Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor pa ga bo obravnaval na podlagi četrtega odstavka 41. člena Poslovnika Državnega zbora, ki določa, da matično delovno telo obravnava poročilo, ki je bilo Državnemu zboru posredovano na podlagi zakona ali drugega predpisa pravilo v teh mesecih po posredovanju. Obravnava na seji Državnega zbora pa se opravi, če tako določa Poslovnik Državnega zbora ali če to predlaga matično delovno telo.

Pričenjamo z obravnavo Poročilo o izvajanju nacionalnega programa, ki ureja izgradnjo avtocest za leto 2018. In kot prvi dajem besedo predstavnici predlagatelja državni sekretarki Nini Mauhler. Izvolite.

Najlepša hvala za besedo. Lep pozdrav spoštovani poslanci, spoštovane poslanke.

Obravnavamo, kot ste napovedali Poročilo o izvajanju nacionalnega programa, ki ureja izgradnjo avtocest za leto 2018. Skladno z Zakonom o družbi Dars Vlada Republike Slovenije enkrat letno poroča Državnemu zboru o izdajanju nacionalnega programa na področju izgradnje avtocest. Dars v skladu z omenjenim zakonom izvaja gradnjo avtocest v svojem imenu in za svoj račun, upravlja in vzdržuje avtocestne odseke za katere pridobi koncesijo gradnje in pa opravlja v imenu in za račun Republike Slovenije, naloge v zvezi s prostorskim načrtovanjem in umeščanjem avtocest v prostor ter pridobivanjem nepremičnin za potrebe gradnje avtocest.

Realizacija investicij v imenu in za račun Republike Slovenije je v letu 2018 znašala okrog 11 milijonov evrov, realizacija investicij v imenu in za račun družbe Dars pa nekje okrog 153 milijonov evrov. Realizacija načrta izvajanja koncesije je bila v letu 2018 dosežena v višini 74 odstotkov.

Gradbena dela, ki so se v letu 2018 izvajala na odseku Draženci-Gruškovje za izvedbo druge etape je bila konec novembra 2018 zaključena in predana v promet. Oziroma na področju prostorskega načrtovanja in umeščanja avtocest in hitrih cest v prostor, so se v letu 2018 izvajale aktivnosti prostorskega umeščanja na devetih odsekih oziroma investicijah. Naj naštejem zgolj najpomembnejše. To so bili odseki Slovenj Gradec-Dravograd, Otiški vrh-Holmec, Šentrupert-Velenje, Postojna oziroma Divača-Jelšane, Koper-Dragonja in pa aktivnosti umeščanja za razširitev ljubljanskega avtocestnega obroča in vpadnih cest.

Na področju projektiranja pa so se v letu 2018 izvajale aktivnosti za sledeče investicije: Jagodje-Lucija, Markovici-Gorišnica, Koseze-Kozarje gre za razširitev šestpasovnico na avtocestnem priključku Dragomer, dograditev avtocestnega predora Karavanke, projektiranje na odseku Velenje-Slovenj Gradec, Šentrupert-Velenje, potem na tretji razvojni osi na jugi od priključka avtoceste A2 pri Novem mestu in do priključka Maline in potem priključek Slavček ter konstrukcija priključkov Leskovškova in Letališča na avtocestnem obroču Ljubljane. Hkrati z obnovo vozišč, avtocest in priključkov so na teh odsekih potekale tudi obnove avtocestnih projektov.

Na projektu vzpostavitve elektronskega sistema cestninjenja je bil konec meseca marca 2018 elektronski cestninski sistem v prostem prometnem toku za vozila z največjo dovoljeno maso nad 3500 kilogramov, govorim o sistem Dars goo, bil je prevzet konec meseca marca in skladno s planom uspešno uveden v uporabo potem začetkom aprila 2018.

Še nekaj o financiranju. Financiranje investicij v imenu in za račun družbe Dars se je v letu 2018 zagotavljalo iz lastnih virov, to pomeni iz cestnine, iz evropskih sredstev in pa iz zadolževanja v naslednjem obsegu. Lastni viri iz naslova cestnine okrog 83 milijonov evrov, evropska sredstva v višini 3 milijone in pol in pa skupno zadolževanje v višini okrog 61 milijonov evrov. Skupno je bilo za realizacijo investicij v imenu in za račun Dars v letu 2018 zagotovljenih nekaj manj kot 153 milijonov evrov. V letu 2018 družba Dars za financiranje gradnje in obnov avtocest ter hitrih cest iz Proračuna Republike ni prejela nobenih namenskih sredstev. Poleg navedenega je Družba Dars v letu 2018 naknadno prejela še nekaj več kot 5 milijonov evrov evropskih sredstev, ampak to govorimo o investicijah, ki so bile zaključene oziroma realizirane že v predhodnem letu, letu 2017.

Najlepša hvala.

Hvala lepa. Želite besedo predsednik uprave Dars? Dr. Vidic, izvolite.

Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim. Torej, realizacija v letu 2018 v višini dobrih 152 milijonov evrov je rekordna, najvišja do sedaj od leta 2011 naprej. Sam odstotek, 74 %, je indeks glede na plan. Se mogoče komu zdi prenizek, zato bi rad pojasnil, zakaj je takšen. Torej… Mi delamo plane v mesecu septembru. Takrat morajo bit že končani. Takrat seveda še ne vemo vsega. Predvsem niso, največja neznanka so seveda postopki javnega naročanja, planiramo pa tako, kot da bo vse teklo nemoteno, brez zapletov pri javnem naročanju, brez pritožb. Žal temu velikokrat ni tako. Poleg tega pa, kot investicijsko vrednost, dajemo ocenjeno investicijsko vrednost, če še nimamo pogodbe. Če je pa na razpisu seveda boj za pridobitev posla, potem je dosežena dejanska pogodbena vrednost lahko tudi, na primer, 20 % nižja od te ocenjene. Tako da, niti teoretično ne moremo doseči 100 % realizacije pri tem indeksu oziroma indeksa 100, kar si seveda želimo in tudi razpise pripravljamo tako, da je boj za pridobitev posla pri samem razpisu.

Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnik Državnega sveta? (Da.)

Gospod Vnučec, izvolite.

Hvala za besedo.

Glede na to, da gre za poročilo za nazaj, ne bi preveč izgubljal časa, bo bolj zanimiva naslednja točka. Izpostavil bi pa samo, iz našega poročila to, kar je že direktor Darsa povedal, da bi bilo mogoče za razmislit o spremembah samega Zakona o javnem naročanju, da bi se izognili zavlačevanju, zlasti pri strateških projektih, kot je druga karavanška cev, kjer potem neizbrani ponudniki, z pritožbami, namerno zavlačujejo in mogoče bi bilo treba v to smer, kaj ukreniti, in pa seveda tudi glede na to dejstvo, kajne, da je Slovenija tranzitna država, je treba ta tranzit čim prej spraviti iz naše države in je potrebno določene, tudi mejne prehode, obroč okoli Ljubljane, tretji pas, čim prej se lotit teh projektov, ampak to je že naslednja točka.

Na kratko, hvala.

Hvala lepa.

Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. / oglašanje iz dvorane/

Se opravičujem, gospod Cigler, izvolite.

Spoštovani, rad bi samo izrazil v, najprej, željo oziroma misel da, upam, da je to poročilo pripravljeno skladno z strategijo in resolucijo o nacionalnem programu razvoja prometa, ki je bila sprejeta leta 2016.

Drugič, rad bi opozoril, da to, da je Dars delniška družba in opravlja v imenu in za račun Vlade, posamezne naloge v zvezi s prostorskim načrtovanjem umeščanjem avtocest v prostor in pa naloge v zvezi s / nerazumljivo/ nepremičnin, za potrebe gradnje ceste, kot je to navedeno v tem poročilu. In, izpostavljam, da je to očiten konflikt interesov med delniško družbo in pa državo, namreč, naloge s prostorskim načrtovanjem, morajo opraviti državne službe – tako na Ministrstvu za infrastrukturo, kot na Ministrstvu za okolje in, nov, avtocestni odsek, se lahko da v izvedbo koncesionarju potem, ko je odsek umeščen v prostor in ne prej.

Drugič, rad bi, za razpravo kasnejšo, ki bo verjetno tekla tudi, postavil vprašanje - na strani 18., tega poročila, je navedena investicija klanec Ankaran, navezana Luka Koper, druga faza in me zanima, kakšna investicija je to, na podlagi katere prometne analize je navedena in, ali je bila narejena celovita presoja vplivov na okolje, kdaj? Kje je možno to dobit? Namreč, in če je bil / nerazumljivo/ in kdaj so bile primerjalne variante? Naslednjo, bi postavil še tole vprašanje - v zvezi z izboljšanjem prometne varnosti, je navedeno, da je načrt vlaganj v izboljšanje prometne varnosti realiziran 42 %, čeprav je bil že v osnovi ocenjen izjemno nizko.

Nikjer v poročilu ni omenjen kako Slovenija, to je Ministrstvo za infrastrukturo, ki ga zastopa spoštovana sekretarka, izpolnjuje obveznosti iz naslova Direktive evropskega parlamenta o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture. In jaz predlagam, da naš odbor sprejme en sklep: Vlada naj poročilo izvajanja resolucije dopolni s poročilom o izvajanju direktive opravljeni varnostnimi lastnostmi cest. V poročilu naj navede in priloži tudi poročila, ki jih je evropski komisiji posredovala in odzive te komisije.

Vprašanje sem želel postaviti ministrici in ker je ni, prosim spoštovano državno sekretarko ali namerava ministrstvo za infrastrukturo uvesti sistematično in periodično snemanje stanja vest in varnostnih lastnosti z video kamero z merskimi vozili, tako kot je to v razvitejših državah narejeno. Namreč, stanje regionalnih cest v Sloveniji je obupno. Res, da se vzdržujejo avtoceste.

In še nekaj bi rekel in to je dosti pomembna zadeva, ki bo sledila tudi pri naslednjih točkah verjetno razprav, namreč oročilo se ne odziva na dogajanja v političnem okolju. Kaj imam s tem v mislih? Zlasti se postavlja vprašanje, zakaj se v obravnavanem poročilu nikjer ne obravnava odprtih sporov in pa nasprotovanj lokalnih skupnosti in utemeljeno vprašanje očitkov o nezakonitosti postopkov umeščanja v prostor po postopkih, ki morajo biti skladni z pravom evropske skupnosti. Posebej moram poudariti, da je Ustavno sodišče, ko je imelo na svoji mizi en ustavni spor zaradi tretje razvojne ose, ki so ga tri občine podale, ni preverjalo skladnosti postopkov s pravom evropske skupnosti, ko je to postopke odpirala, ampak s slovenskim zakonom, ki takrat ni bil skladen s pravom. In predlagam tudi, da odbor nekje sprejme en sklep, ki naj velja za nadaljnjo obravnavo tega dokumenta, da naložimo Vladi, da poročilo dopolni s poročilom o odprtih postopkih, protestih in pa seveda tudi zahtevah nevladnih organizacij in ostalih, to misim stroke. V dopolnitvi naj navede, kako namerava odpraviti neskladnosti postopkov na katerih temeljijo gradbena dovoljenja in umestitve v prostor z državnimi prostorskimi načrti. Kako bo Vlada te akte uskladila s pravom evropske skupnosti?

Hvala lepa.

Gospod Cigler, jaz bi vas prosil, če lahko predlagane sklepe podate v pisni obliki, da jih lahko pogledajo tudi ostali poslanci.

Naslednji je k razpravi prijavljen gospod Prednik. Izvolite.

En lep pozdrav vsem skupaj. Zdaj, vsi veste, da po mojem mnenju so ceste oziroma avtoceste gonilo razvoja. Prihajam s Koroške. Tu glede na to, da imamo tudi v bistvu Ministrstvo za okolje, za infrastrukturo in tudi predstavnike Darsa, bi se zahvalil za sodelovanje v preteklem letu, ki je pomenilo tudi to, da je bil sprejet poroštven zakon za dva odseka te hitre ceste. Jaz upam, da bomo kar se da hitro sprejeli oziroma da boste sprejeli IP še za ostale odseke in da bomo poroštvo sprejeli tudi za te odseke. Kajti vemo, da tretja razvojna os poteka tako od Avstrije kot do Hrvaške in nikakor ni tretja razvojna so samo v severnem delu, kot bi morda nekdo, ki je poslušal zadnje razprave to mislil. Tako, da jaz se tukaj zahvaljujem tako Darsu za tvorno sodelovanje. Me pa zanima ena zadeva, in sicer umeščanje od Slovenj Gradca do Holmca. Poroštveni zakon smo sedaj sprejeli od Velenja do Slovenj Gradca, naprej do Avstrije pa v bistvu postopki še tečejo in po mojih podatkih imamo določene težave oziroma imate določene težave z vodarji, ki na tej trasi zahtevajo hidrološko študijo, kar je seveda normalno, vendar pa ne dajo izhodišč za to hidrološko študijo, kar pomeni, da se zadeva zavlačuje in lahko to pomeni tudi daljše obdobje večjih let, kar smo videli tudi pri vseh ostalih trasah, ki smo jih umeščali. Upam, da nimam napačnih podatkov. Če imam, me popravite, ampak me zanima zakaj teh izhodišč ni. Jaz upam, da se bodo tudi tu nadaljevali postopki, kar se da hitro in da bomo potem prišli do DPN tudi od Slovenj Gradca do Holmca. Hvala lepa.