Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam!

Začenjam 16. sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Obveščam vas, da se nam na tej seji pridružujejo Anja Bah Žibert namesto Jelke Godec, potem Bojan Podkrajšek namesto Marijana Pojbiča in Monika Gregorčič namesto Janje Sluga in Suzano Lep Šimenko nadomešča Eva Irgl / medsebojni pogovor/.

Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem. Dnevni red: 1. točka -Predlog zakona o spremembah Zakona o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov, druga obravnava, 2. točka – razno.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O VIŠINI POVRAČIL STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM IN NEKATERIH DRUGIH PREJEMKOV. Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora – predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, mnenje Vlade in predlog za amandmaje odbora.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Ugotavljam, da v poslovniško določenem roku ni bilo vloženih amandmajev, pripravljena pa sta predloga za amandmaja odbora poslanskih skupin koalicije.

Želi predlagatelj predloga zakona podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? (Da.)

Predstavnika predlagatelja sta Majda Marolt, predsednica SKVNS in Sebastijan Zupanc, direktor GZS-ZKG.

Izvolite.

Lepo pozdravljeni!

Sem Majda Marolt, predsednica Sindikata komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Sloveniji, kot eden izmed pobudnikov predloga spremembe in dopolnitve zakona. In sicer, gre za to, da v komunalni dejavnosti veljata dva različna sistema povračil stroškov prehrane. Govorimo s poudarkom na prehrani, ki bi pravzaprav morala biti slehernemu delavcu zagotovljena za kvalitetno opravljanje dela. Zakon pa velja tudi za druge primere. Ob tem želim še izpostaviti, da gre pravzaprav za delavce, katerih fizični napor je zagotovo potrebno upoštevati pri odmeri višine povračila stroška za prehrano.

Vse to smo znali in zmogli socialni partnerji upoštevati pri kolektivnem dogovarjanju in se tudi dogovorili za višji strošek povračil stroškov prehrane, kot pa ga določa sam zakon. To pomeni, da imamo podjetja, ki so v lasti občinskih lokalnih skupnosti oziroma, v državni lasti in podjetja, v zasebni lasti, ki različno »povračajo« stroške prehrane. Ta zgodba, s temi povračili stroškov prehrane, se pravzaprav, ima že zelo dolgo zgodovino. Mi smo že v letu 2007 prvič predlagali, da se tu, na tem področju, naredi sprememba. Nismo bili uspešni, v letu 2016 pa smo v ta postopek ponovno šli.

Jaz moram reči, da v tem obdobju smo se sporazumel tudi z drugo stranjo, s socialnim partnerjem in našli skupno stališče oziroma skupni pogled na razreševanje tega problema. Tako smo se tudi obrnil s predlogom, da se spremeni oziroma ukine ta zakon. Moram reči, da prvotno je šel naš predlog v smeri ukinitve, potem pa smo predlagal, po dveh poskusih, ko ni bil ta zakon, ta zakon je bil pravzaprav že obravnavan, pa že na portalu, pa je bil potem nekako zaustavljen ta postopek, ker je v medresorskem usklajevanju prišlo do nesoglasja, če temu tako rečem, tako da smo bili spet pred ponovnim izzivom na pritisk naših članov, na našo pobudo zbornici, na naš skupen sporazum, smo se lotil zbiranja podpisov in tukaj smo prišli do predloga, ki je podkrepljen z zbranimi podpisi, da se zakon spremeni tako, da se v primeru, ko je v dejavnosti sklenjena kolektivna pogodba, velja tisto, kar je dogovorjeno med socialnimi partnerji.

Socialni partnerji vendarle poznajo specifiko dejavnosti, socialni partnerji upoštevajo pri odmeri nadomestila za prehrano tudi dejavnost, o kateri se pogovarjajo… Tako da, je naš predlog, pa naša pobuda, pravzaprav v smeri, da damo ali pa da odpravimo to neenakopravno obravnavo zaposlenih v komunalni dejavnosti. Seveda pa to velja tudi za druge dejavnosti, za druga podjetja, ki so v lasti države oziroma lokalne skupnosti. Ampak, glede na to, da smo mi Sindikat komunalnih dejavnosti, smo mi pravzaprav, gradimo na tej dejavnosti in za to dejavnost predlagamo in pri nas na pritisk naših članov, resnično moram reči, da je, ni pošteno, da na istem delu ali pa, opravljata dva delavca enako delo, delo opravljajo v slabih vremenskih pogojih – vročini, mrazu in tako naprej – težko fizično delo, umazano delo in tako naprej in eden prejema 6 evrov 12 centov, en pa prejme 4 evre in še nekaj in mi si pravzaprav želimo odpravit to neenakopravno obravnavo pri tem.

Toliko mogoče za uvod, če bo treba še kaj dodatno pojasnit, pa seveda… pa še…

Hvala za dodatna pojasnila.

Aha, še, izvolite, pa predstavite se, prosim.

Hvala lepa. Sebastijan Zupanc, Zbornica komunalnega gospodarstva.

Hm, ja, jaz bi mogoče to samo nekoliko dopolnil, zakaj je to nenavadno partnerstvo »delojemalske« in delodajalske strani. To se pravzaprav v Sloveniji redkokdaj zgodi, da grejo delodajalska in »delojemalska« stran v tako akcijo za zbiranje nekih podpisov, v smislu predloga spremembe zakona. Dejstvo je, da tudi direktorji komunalnih podjetij opažajo, so opazili, da je ta podhranjenost delavcev se odraža pri njihovem delu, se odraža pri učinkovitosti konec koncev ima lahko tudi vpliv na zdravje delavcev. Zakaj prehrana med delom sploh. Zdaj, jaz se ne bom spuščal tukaj ali je to prav, da je v Sloveniji poseben dodatek za prehrano med delom, ali je to v redu ali ni, ampak dejstvo je, da to pač imamo v Sloveniji in če izhajamo iz tega, da je prehrana med delom namenjena zato, da se delavcu omogoči obrok po katerem bo lahko še naprej učinkovito delal, preostanek delovnega časa in da pravzaprav ima ta prehrana neposredno vpliv na varovanje zdravja delavcev z vidika varstva pri delu, je ključno pri oblikovanju nadomestila. In kot je gospa Majda že povedala, socialni partnerji smo se sporazumeli o višini povračila. Dejstvo je, da komunalna dejavnost ali pa delavci v komunalni dejavnosti opravljajo težka fizična dela, zbiranje odpadkov, vzdrževanje javnih površin, ravnanje s pokojniki, gradbena dela in tako naprej. In iz tega vidika smo prepoznali, da morajo ti delavci imeti ustrezno povračilo za prehrano, da pravzaprav se bodo lahko prehranili. Ne moremo mimo dejstva, da komunalna dejavnost je pravzaprav dejavnost, ki se odvija na terenu. In ti delavci nimajo možnosti se prehranjevati v neki menzi, delodajalec jim ne more zagotoviti neke organizirane prehrane v smislu nekega toplega obroka v svojih prostorih. Oni se prehranjujejo po terenu, praviloma po gostinskih obratih. In vemo, da danes za dobre 4 evre se ne da dobiti tople malice v Sloveniji. Morda v Zasavju kjer so cene nekoliko nižje, ki je ta ekonomska moč regije nekoliko šibkejša, medtem ko drugje v Sloveniji pač to ni možno. In iz tega vidika se potem delavci prehranjujejo predvsem z mrzlo prehrano, s sendviči in tako naprej, kar pa vemo, da za njihove obremenitve ni zadosti močna malica, bom rekel, premalo kalorična, da bi lahko si nadomestili to prehrano. Zato smo s sindikatom šli v bistvu v to akcijo. Po vseh poskusih drugačne spremembe te zakonodaje, v zbiranje podpisov, kar nam je uspelo in danes je pravzaprav ta predlog spremembe zakona na mizi, ki verjamem, da je najbližje tudi pogledom Vlade, Ministrstvu za delo v primerjavi s tistim zakonom o razveljavitvi tega zakona iz leta 2017, ki je bil v javni obravnavi takrat od aprila do maja in potem iz nadaljnjega postopka umaknjen. Seveda za dodatne informacije, tako kot gospa Majda, sem še na razpolago.

Hvala za dodatno obrazložitev. Želi besedo Vlada. Izvolite državni sekretar Tilen Božič, beseda je vaša.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci in ostali prisotni.

Na kratko bi predstavi mnenje Vlade, pa dodal še kakšno informacijo, ki vam bo morda koristna. Kot je že povedala gospa Marolt, pa tudi gospod Zupanc, bil je že pred časom, to je bilo leta 2017 predlog zakona, ki bi odpravil dejansko ta zakon in v medresorskem, kot je bilo povedano, je prišlo do manjšega zastoja, ki se je pa tikal naslednje teme. Ugotovljeno je bilo, da če bi odpravili zakon, brez da se uredi nekatere teme v drugih zakonskih aktih, bi se lahko pojavile določene pravne praznine, dodatno je bilo pa tudi izpostavljeno to, da je treba imeti v obziru, se pravi poseben, lahko rečemo status teh družb, tudi dejavnost, ki jo opravljajo in od tu naprej tudi določen vpliv oziroma morebiten pritisk na zvišanje cen storitev javne službe, ki jo tudi pogosto opravljajo.

S tem v zvezi je kasneje prišlo do odločitve, da se pripravi zakon oziroma rešitev, ki bi razveljavila obstoječi zakon in rešila nekatere odprte teme. S tem v zvezi smo bili tudi s strani Ekonomsko-socialnega sveta pozvani dvakrat, tudi podali informacijo v fazi se nahaja ta postopke, potem pa zdaj konec leta je bil vložen ta predlog in s tem v zvezi lahko povem, da Vlada temu predlogu ne nasprotuje. Gre sicer za delno rešitev ene tematike oziroma problematike, ki je se je pojavila. Iz tega razloga tudi v skladu s sklepi Ekonomsko-socialnega sveta, tema je bila namreč obravnavana na Ekonomsko-socialnem svetu na podlagi posodobitve pravil delovanja ekonomsko socialnega sveta, ki smo jih izvedli lani, se pravi dva sklepa. Prvič nekako v tej smeri, da podpirajo ta predlog, drugi pa da seveda pričakujejo od nas, se pravi od ministrstva za delo pa tudi Vlade, da vseeno pripeljemo do konca ta postopek, da se potem ta zakon dokončno odpravi in v kolikor so kje pravne praznine oziroma drugi pomisleki, da se to ustrezno naslovi s kakšnim drugim zakonskim aktom. Zadeva je naložena, lahko rečemo trem ministrstvom. Se pravi, nam kot Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvu za gospodarstvo in seveda tudi Ministrstvu za finance, ki je imelo uvodoma oziroma tudi v tem medresorskem usklajevanju te temeljne pomisleke, ki jih je treba še nasloviti.

V kolikor bo še kakšno dodatno vprašanje, sem seveda tukaj na razpolago, tudi s sodelavce. Pred nekaj minutami smo dobili tudi kot razumem na mizo amandmaje odbora, ki sledijo pripombam zakonodajno pravne službe, tako da z našega vidika bi še rekel, da se nam zdijo razumni in primerni. Hvala.

Hvala lepa za dodatna pojasnila. Želi besedo Zakonodajno-pravna služba. Izvolite gospa Metoda Hrovat Pirnat.

Hvala lepa za besedo gospod predsednik.

Zakonodajno-pravna služba je v svojem mnenju uvodoma napovedala spremembo naslova, tako da bo ta ustrezal vsebini, to bo Zakonodajno-pravna služba opravila v končni redakciji pred objavo v Uradnem listu Republike Slovenije. V Zvezi s pripombo k 1. členu in pripombo k 3. členu, pa ugotavljam, da sta pripravljena predloga amandmajev za amandma odbora, in sicer so jih pripravile koalicijske poslanske skupine. Amandmaja odpravljata pomanjkljivosti na katere smo opozorili v mnenju. Hvala.

Hvala za vaša pojasnila. Želi besedo predstavnik Državnega sveta? Gospa Lidija Jerkič, izvolite.

Hvala lepa. Komisija Državnega sveta je zakon obravnavala in ga podprla. Pri tem smo sledili zlasti dvema razlogom. En je razlog enakopravnosti zaposlenih v zasebnem in javnem sektorju, ki v tem trenutku prejemajo različno nadomestilo zneska za prehrano. Drugo pa je podpora kolektivnih pogodbam kadar se socialni partnerji na ravni države v skladu z zakonom dogovorijo za določeno pravico, je prav, da temu sledi tudi zakonodaja. Hkrati pa smo opozorili na to, da je za tako drobno spremembo pravzaprav treba 10 let. In da je to eno od področij, ki bi bilo lahko že zdavnaj urejeno in da ni bilo treba zakonodajne iniciative podpisnikov oziroma ljudi, ki so na ulicah dajo svoj glas za spremembo takega dela zakona. Tako,kot je bilo rečeno, obravnaval je spremembo tudi Ekonomsko-socialni svet in veseli smo, da je tokrat šlo soglasno podporo tudi pristojnih ministrstev, tako na Državnem svetu, kot na Ekonomsko-socialnem svetu. Hvala.