Spoštovane gospe in gospodje, dobro jutro! Začenjam 30. nujno sejo Odbora za finance.

Obveščam vas, da je zadržan in se današnje seje ne more udeležiti poslanca Anže Logar in Luka Mesec. Kot nadomestni član na seji odbora sodeluje poslanec Aleksander Reberšek na namesto poslanca Jožefa Horvata iz Poslanske skupine Stranke Nova Slovenija.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red. V zvezi z dnevnim redom nisem prejel dodatnih predlogov, zato ugotavljam, da nadaljujemo delo po predvidenem dnevnem redu, ki ima eno točko, in sicer je to PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVKU NA TONAŽO. Predlagatelj zakona je Vlada, Kolegij predsednika Državnega zbora je na 53. seji 6. decembra letos sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. K obravnavi te točke so vabljeni predstavnica in predstavniki Ministrstva za finance in Zakonodajno-pravne službe. Prejeli še dodatno gradivo k predlogu zakona, in sicer mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 12. decembra. Amandmaji k predlogu zakona se vlagajo do zaključka razprave o posameznih členih na seji odbora. Amandmaje kot predlog za amandmaje s strani odbora bo predstavila Poslanska skupina liste Marjana Šarca, in sicer k 2., 4., in 5. členu predloga zakona.

Pričenjam drugo obravnavo predloga. Za začetek dajem besedo predstavnici Ministrstva za finance državni sekretarki gospe Nataliji Kovač Jereb. Gospa državna sekretarka, izvolite. Prosim.

Najlepša hvala za besedo. Dobro jutro vsem skupaj. Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Predlog zakona, ki je pred nami spreminja in dopolnjuje Zakon o davku na tonažo. Zakon o davku na tonažo uvaja alternativno obliko odločanja davčne osnove za plačilo davka o dohodkov pravnih oseb v obliki pavšala. To pomeni, da podjetja, ki poslujejo z ladjami v mednarodni plovbi lahko izbirajo ali bodo plačale davke na dobiček na podlagi davčno priznanih prihodkov in odhodkov, se pravi bodo upoštevala pravila računovodenja po slovenskih računovodskih standardih ali mednarodnih računovodskih standardih poročanja ali pa pavšalno na podlagi neto tonaže ladje. Se pravi države članice Evropske unije, ki se zavedajo pomena pomorstva kot gospodarske panoge spodbujajo z davkom na tonažo, ki predstavlja državno pomoč za katero veljajo posebna pravila. Davek na tonažo je v letu 2007 uvedla tudi Slovenija, in sicer na podlagi odločitve Državnega zbora, ki je leta 2006 sprejel resolucijo o prometni politiki Republike Slovenije v kateri je bilo zavzeto stališče, da se bo z uveljavitvijo davka na tonažo zagotovilo ustvarjanje boljših pogojev za razvoj pomorstva in posledično tudi povečanje števila slovenskih pomorščakov. S tem se bo pomorščakom in ladjarjem slovenskim davčnim zavezancem ustvarilo pogoje za konkurenčen nastop na svetovnem trgu. Ministrstvo za finance je kot nosilec sheme državne pomoči davka na tonažo shemo prvič priglasilo Evropski komisiji in prejelo odobritev za obdobje, ki se prične z veljavo 1. januarja 2008 naprej. Se pravi, ker je takšna pomoč načeloma odobrena za obdobje desetih let je shemo potrebno ponovno priglasiti na Evropsko komisijo. Ministrstvo za finance je zato v letu 2017 pristopilo k podaljšanju omenjene sheme saj je prvotno veljavno desetletno obdobje poteklo 31. decembra 2018. Evropska komisija je v postopku podaljšanja presojala ali so pogoji določeni s to shemo še vedno skladni z veljavnimi pravili in shemo podaljšalo za naslednje desetletno obdobje, to je od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2028. Hkrati se je Slovenija oziroma Ministrstvo za finance tudi zavezalo, da bo do konca leta 2019 pripravilo spremembe Zakona o davku na tonažo, da bo le ta skladen z odločbo Evropske komisije. Odloča Evropske komisije z vključenimi novimi pravili glede izvajanja, je začela veljati 1. januarja 2019, objavljena pa je bila v Uradnem listu Evropske unije 22. januarja 2019.

Poglavitne spremembe oziroma dopolnitve v tej noveli, ki so pred vami se nanašajo, se pravi: prvič, gre za podrobnejšo delitev dohodkov, ki se štejejo za dohodke iz poslovanja z ladjami v mednarodni plovbi. To dohodki se po novem ločijo na dohodke, ki so doseženi za opravljanje pomožne dejavnosti in dohodke, ki so doseženi z osnovno dejavnostjo. Se pravi, dohodki iz opravljanja osnovne dejavnosti so dohodki iz naslova prevoza blaga in potnikov, potem to so tudi dohodki iz naslova dajanja ladij v najem ali v zakup, potem pa so dohodki iz opravljanja pomožne dejavnosti, so dohodki od razkladanja in nakladanja tovora, pa čiščenja ladijskih skladišč pa strojnin za ladje.

Druga novost, ki se ne naša na bolj podrobno ureditev dohodkov iz naslova tehničnega upravljanja z ladjami in vodenja posadke na ladjah, pa je Evropska komisija podrobnejša pravila sprejela v letu 2009. Se pravi, teh pravil dosedanji zakon o tonaži še ni urejal. S to novelo pa se določajo podrobnejši pogoji, ki jih morajo izpolnjevati upravljavci ladij, tisti, ki so v sistemu davka na tonažo.

Upravljavci ladij so, se pravi ta podjetja, ki so specializirana za nudenje različnih vrst storitev ladjarjem, to je lastnikom ladij. V teh primerih gre predvsem za storitve tehničnega upravljanja in upravljanja s posadkami ladij. S tehničnim upravljanjem se razumejo tudi tehnični nadzor plovil. Se pravi, da je ladja skladna s standardi in mednarodnimi predpisi. Nadzor nad vzdrževanjem strojev na krovu ladje, pogajanja za nabavo goriva in maziva za ladje. Se pravi, medtem ko upravljanje s posadko na ladji pa pomeni, da upravljavec zagotovi ustrezno posadko na ladji, se pravi, da ima ta posadka ustrezno izobrazbo in tudi ustrezna dokazila o izpolnjevanju pogojev, da lahko opravlja delo na ladji.

Nadalje se z novelo zakona izenačuje tudi obravnava držav članic Evropske unije in držav članic evropskega gospodarskega prostora. Ostale dopolnitve v noveli, pa so povezane z navedenimi spremembami. Nekaj manjših popravkov pa je tudi posledica ugotovitev v zvezi z izvajanjem zakona.

Sklepno še dodajamo, da predlagane rešitve sledijo namenom in ciljem zakona. Upoštevalo se je tudi pravila državne pomoči za pomorski promet, kjer se zasleduje spodbujanje varnega, učinkovitega in okolju prijaznega pomorskega prometa ter njegova konkurenčnost na svetovne trgu. Hvala lepa.

Hvala gospa državna sekretarka. Izključite mikrofon prosim.

Zdaj pa dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Lenči Arko Fabjan. Prosim.

Hvala za besedo.

Kot je ustaljeno, je Zakonodajno-pravna služba pripravila pisno mnenje. Bi pa ob tem rada poudarila, da se glede na to, da se zakon sprejema po nujnem postopku, bil ta čas za pripravo mnenja in proučitev predlaganih sprememb zelo omejen. Glavno opozorilo iz našega mnenja je opozorilo glede končne določbe, saj se predvideva, da se bodo predlagane zakonske rešitve uporabljale za davčno obdobje, ki se začne že 1. 1. Leta 2019, se pravi, gre za uporabo zakonskih rešitev za nazaj. Glede na to smo opozorili na 155. člen ustave, ki to uradno veljavo pogojuje. Pogoja sta dva. En pogoj je javno korist in kot izhaja iz ustaljene ustavnosodne presoje mora biti ta javna korist že v zakonodajnem postopku posebej ugotovljena, posebej obrazložena in Zakonodajno-pravna služba ocenjuje, da je v tem delu obrazložitev predlagateljice zakonskih rešitev pomanjkljiva.

Drugi pogoj, ki ravno tako izhaja iz 155. člena Ustave je pa pogoj, da ta povratna veljava ne posega v pridobljene pravice. Tudi izpolnjevanje tega pogoja je vprašljivo in sicer glede na to, da je med predlaganimi zakonskimi rešitvami se spreminja način izračuna davčne osnove, število dni, ki se upoštevajo v davčni osnovi, je po veljavni ureditvi omejeno, zdaj se pa razširja na celotno koledarsko leto, kar pomeni, da se davčna osnova dviga, višja davčna osnova pa posledično pomeni višjo davčno obveznost.

In kar se tiče glede spreminjanja davčne obveznosti za nazaj, Ustavno sodišče v svojih odločbah je že zelo jasno povedalo, da je določitev davčne obveznosti za nazaj v nasprotju s 155. členom Ustave in sicer zato, ker se z davčnimi obveznostmi na tak način posega v že obstoječo pridobljeno pravico razpolaganja z dohodkom.

Druga opozorila oziroma pripombe so se pa nanašale na razmerja med že uveljavljenimi rešitvami in predlaganimi rešitvami, saj se odpira vprašanja ali so to skladne. Gre predvsem za razmerje med upravljanjem ladij, ki se sedaj posebej predlaga glede na to, da imamo v veljavni ureditvi strateško in komercialno upravljanje ladij že zajeto in je vprašanje razlik, pravno pa tako niso jasne te razmejitve, glede na to, da je zdaj to upravljanje ladij, komercialno, strateško, ki sem ga omenila, vezano na območje Republike Slovenije, sedaj pa se vključuje poleg Republike Slovenije tudi območja drugih držav članic in držav evropskega gospodarskega prostora in zato je v bistvu vprašanje notranje skladnosti zakonskih določb.

Poleg tega smo dodali tudi še opozorila glede posameznih premalo jasnih opredelitev, v mnenju so pa tudi podani konkretni predlogi za izboljšanje opredelitev. Glede na to, da so pa vloženi in predlagani amandmaji, ki smo jih dobili na klop, v določenem delu upoštevajo pripombe, bila naša pripomba k 2. členu je bila pa naperjena predvsem v to, da bi ta 3. točka dosledno povzelo opredelitev kaj pomeni upravljanje ladij iz 1. člena, se pravi, ne da bi se samo glede upravljanja posadke ladje, ampak da bi se tudi poudarilo, da gre za storitve tehničnega upravljanja in upravljanja posadke na ladji.

Hvala.

Hvala gospa Arko Fabjan.

Gospe poslanke, gospodje poslanci, prehajamo na razpravo in odločanje o členih. Predlagamo, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika Državnega zbora glasujemo skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.) Hvala lepa.

Prehajamo torej na odločanje oziroma in najprej na razpravo.

V razpravo dajem 1. člen h kateremu ni bilo vloženih amandmajev, poslanka Andreja Zabret in poslanec Andrej Šircelj sta se že prijavila k razpravi. Še kolega Siter, kolegica Gregorčič. Gremo po vrsti.

Najprej poslanka Andreja Zabret. Prosim.

Hvala za besedo predsednik.

Jaz bi le, v Poslanski skupini LMŠ smo pripravili amandmaje, kateri sledijo pripombam Zakonodajno-pravne službe. Se pravi, te amandmaje ste dobili tudi vsi na mizo, ki so 2., 4. in 5. členu. Gre v bistvu samo za jasno določitev določenih izrazov in pravzaprav za nomotehnične zadeve. Hvala.

Hvala, gospa poslanka.

Naslednji je na vrsti poslanec Andrej Šircelj. Izvolite.

Hvala lepa, predsednik. Predstavnici Vlade, kolegi in kolegice! Jaz mislim, da se je pri tem zakonu treba najprej vprašati o postopku. Nujnost postopka, jaz mislim, da v Poslovniku Državnega zbora je točno navedeno kdaj se zakoni sprejemajo po nujnem postopku. In čemu takšno hitenje. Čemu takšno hitenje, da mi obravnavamo, da 13. 12. zakon o davku, o nekem davku, o davku na tonažo, ki bo veljal s 1. 1. 2019. Na to je opozorila tudi gospa Lenča Arko Fabjan in služba za zakonodajo Državnega zbora. Jaz mislim, da tukaj bi se bilo treba kot zakonodajni organ zamisliti, bi se morali vsi zamisliti kdo smo, kaj smo in kaj delamo in v čigavem interesu je sedaj vse tole. Ta zakon se je že obravnaval, podoben zakon, tudi v prejšnjem sklicu Državnega zbora. Je takrat, kot jaz razumem, bil odmaknjen in je neslavno končal. Ampak to je sedaj osnovno vprašanje, kaj je tisto kar so navedeni tudi določeni razlogi kdaj se uporablja nujni postopek v Poslovniku. Poglejte, to je takrat, recimo, ko je nevarnost vojne, ko so neki nepredvidljivi dogodki in tako naprej. In potem, mislim, da piše tudi »in zaradi drugih razlogov« in verjetno potem izvršna oblast vedno uporabi tiste neke druge razloge, da sedaj bo pa katastrofa, če zakona o davku na tonažo ne bomo sprejeli tako hitro. Jaz mislim, da ni razlogov za nujni postopek in da bi ta zakon morali obravnavati po normalnem rednem postopku.

Druga zadeva, ker je v povezavi s tem in boste seveda sedaj rekli, ja, ja, kako bodo pa oni obračunali davek na tonažo. Davek na tonažo dejansko obstaja. Zakon obstaja in ga bodo pač tako kot obstaja sedaj in ne nazadnje, poglejte, če gledamo morda tudi, tukaj ste morda kdaj bolj redko, ampak malo s strokovnega vidika davčnega, davčni zavezanci morajo vnaprej vedeti vse predpise po katerih bodo plačevali davek. Vnaprej. Mi jim pa spreminjamo 13. 12., pa preden bo to začelo veljati bo, recimo, tam do božiča, kakor oni tukaj predvidevajo, vse za nazaj. Sprašujem Vlado, kako bodo to naredili. Prvič, sprašujem Vlado koliko davčnih zavezancev je obdavčenih po tem zakonu? Koliko? Število. Lahko tudi imena, če želite, v Republiki Sloveniji. Kako bodo ti davčni zavezanci, skoraj sem že povedal število, pa bom pustil Vlado, da ona pove. Kako bodo ti davčni zavezanci obračunali in si prilagodili poslovanje za nazaj? Razen če oni tega že vnaprej ne vedo, potem pa nimajo problemov. Samo potem ne razumem, kako bi oni lahko nekaj vnaprej vedeli, ne da je prej sprejeto v Državnem zboru. To lahko seveda zanikate, gospa državna sekretarka. To se pravi, gre za gotovost in gre za stabilnost davčnega sistema, ki mora biti stabilen, kar z drugimi besedami vnaprej predvidljiv. Sedaj si vi zamislite, gospe in gospodje, da mi spreminjamo dohodnino na ta način. Da bo dohodnina za leto 2019 določena po nekih novih členih zakona, spremenili bomo malo olajšave, pa spremenili bomo malo stopnje, recimo, to je itak najlažje, pa bomo do, ne vem, milijon 300 tisoč ljudi sedaj na novo to plačevali, ne vem, februarja bodo dobili pa informativni izračun. Sistem se zruši, gospe in gospodje, v takem primeru. Sistem FURS se zruši. Noben ne bo dobil ne prave številke. Jaz mislim, da tisti informativni izračuni še v prave nabiralnike ne bodo šli. Poglejte, tukaj se pač igramo ali pa igrate z nekimi zadevami, ki, prvič, to navaja že tudi Zakonodajno-pravna služba, pravzaprav tudi niso ali pa naj ne bi bili v skladu z Ustavo in Ustavno sodišče je tudi o tem že, ne vem, povedalo nekajkrat.

Drugo, finančni učinki. Ali so upoštevani tudi negativni finančni učinki? In kako ste opredelili te finančne učinke v celoti?

Tretje, ali je kateri izmed teh davčnih zavezancev morda tudi davčni dolžnik? Če je, seveda, ne vem če boste lahko povedali ime, ker vaš ščiti davčna tajnost, ampak poglejte, povejte. In, koliko? Nenazadnje, če lahko poveste kako in kdaj in na kakšen način je pri tem zakonu sodelovala tako imenovana strokovna javnost. In kdaj ste imeli sestanke? In, če ste imeli v zvezi s tem še kakšne druge lobistične sestanke pred sprejemom zakona? Naslednje vprašanje, poglejte, tukaj omenjate tudi neko direktivo in tako naprej. Ali je Evropska unija že kaj reagirala, ker mi to sprejemamo z 12 mesečnim zaostankom? Jaz mislim, da ne, pa da se tudi ne bo nič zgodilo, če mi sprejmemo ta zakon ali pa če ga ne.

Spoštovani predsednik, jaz mislim, da tukaj je veliko število strokovnih vprašanj, na katere je treba odgovoriti, veliko število vprašanj, ki zadevajo celoten postopek v Državnem zboru, kako mi sprejemamo te zakone in seveda morda iz tega izhajajo še kakšna druga vprašanja, katera jaz sedajle ne bi navajal. Jaz v bistvu predlagam, da se ta zakon v bistvu na takšen način ne sprejme, naj gre v redni postopek, kakorkoli že. Zato da so zamujali 12 mesecev je pač izvršilna oblast naj prevzame odgovornost za to, če bi to moralo se dejansko zgoditi. Poglejte, v adventnem času pred božično-novoletnimi prazniki spreminjamo neko davčno osnovo za celo leto nazaj. Gospe in gospodje, pa v kakšni državi mi živimo? To je nemogoče z vsemi principi, načeli, s čimerkoli. Zaenkrat toliko.

Hvala, gospod poslanec. Najprej kar se tiče postopka. Jaz ponovno poudarjam, gospe poslanke in gospodje poslanci, da je Kolegij predsednika Državnega zbora na svoji 53. seji, 6. decembra letos, sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Se pravi, Kolegij predsednika Državnega zbora.

Spoštovana gospa državna sekretarka, glede na izvajanje kolega poslanca Širclja vas prosim, da vi sedaj pravzamete besedo in, samo trenutek, in odgovorite na njegova vprašanja in njegove dileme. Bi vas pa še sam posebej pozval, da pojasnite izpolnjenost pogojev za povratno učinkovanje predlaganih rešitev, zlasti na podlagi tega, kar je bilo s strani gospe Lenče Arko Fabjan iz Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora tudi izpostavljeno. To se mi kaže tudi kot silno pomembna zadeva pri tem predlogu zakona.

Izvolite, imate besedo.

Najlepša hvala za besedo. Se pravi, glede tega kronološkega pogajanja z Evropsko komisijo. Na Ministrstvu za finance, kot sem že v uvodnem nagovoru omenila, smo začeli ta pogajanja za podaljšanje sheme že v letu 2017. V letu 2018 so potekala potem usklajevanja z Evropsko komisijo. Hitrost teh postopkov pa ni bila odvisna od Ministrstva za finance. Se pravi, Evropska komisija je s to odločbo o podaljšanju sheme oziroma s to novo shemo izdala 10. decembra 2018. Odločba je bila potem objavljena 22. januarja 2019, v Uradnem listu Evropske unije in sedaj že velja. Se pravi, shema pa je bila podaljšana s to odločbo za naslednjih 10 let, se pravi, od 1. 1. 2019, do 31. Decembra 2028. Da se zagotovi, se pravi, pravna varnost davčnih zavezancev, je bilo potrebno potem uskladiti Zakon o davku na tonažo, in da bo ta shema tudi zakonita, se morajo potem ta pravila začeti uporabljati tudi od 1. 1. 2019 dalje. Davčni zavezanci, se pravi, bodo ta spremenjena pravila pri sestavi obračuna za davek na tonažo uporabljali za leto 2019, predložili pa bodo te obračune do konca marca 2020. Ministrstvo za finance je takrat, ko je bila odločba objavljena v Uradnem listu, se pravi, 22. januarja 2019. Tudi obvestilo finančne uprave in ji dalo navodila, da o tem seznanijo vse obstoječe davčne zavezance. Finančna uprava je ta navodila tudi izdala, se pravi, so obvestili davčne zavezance, da je v Uradnem listu Evropske unije objavljena odločba o tej davčni shemi o davku na tonažo. Se pravi, naprej. Časovnica je bila, da je bila novela v javni obravnavi v mesecu juniju in se pravi, je imela zainteresirana javnost tudi možnost podati pripombe v zvezi s to shemo. Zainteresirana javnost glede obračuna davka na tonažo ni dala pripomb. Se pravi, mi na Ministrstvu za finance tudi menimo, da s sprejetjem zakona, ki se bo uporabljal od 1. 1. 2019 dalje, ne bodo prikrajšani davčni zavezanci do tega upravičenja, se pravi, do te ugodnejše obravnave, če bi bili vključeni v Zakon o davku na tonažo. Se pravi, vsi zavezanci, ki so v sistemu davka na tonažo, bodo še naprej lahko ta davek ugotavljali v pavšalu, se pravi, kot alternativno obliko ugotavljanja davčne osnove po Zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb. Se pravi, če pa zakona o davku na tonažo ne bi spremenili tako, da bi bil skladen s temi pravili državnih pomoči od 1. 1. 2019 dalje, pa bi to pomenilo, da zavezanci, ki so v tonažnem sistemu, bi to pomenili, da ta obračun sestavljajo nezakonito. Tudi, če zakon ne bo sprejet, bo moral davčni zavezanec od zdaj naprej ugotavljati davek od dohodkov pravnih oseb po ustavljenem sistemu, ne bo več v sistemu davka na tonažo.

Glede lobističnih stikov. Mi vse lobistične stike prijavljamo tudi KPK in jaz sem na Ministrstvu za finance od 25. oktobra dalje in od takrat nismo imeli nobenega lobističnega stika.

Glede finančnih učinkov. Te navedene določbe so bile po prejšnjem zakonu sprejete že v letu 2007, se pravi, ta režim tonaže se je podeljevalo dvema… Najprej so bili trije davčni zavezanci, sedaj pa sta samo še dva davčna zavezanca. Državna pomoč, ki je bila, je bila ocenjena na 35 milijonov evrov v zadnjih desetih letih in je bila do sedaj dana v znesku 25 milijonov evrov. Se pravi, povedati pa moramo, da to ni finančni tok, ampak gre to za davčne obračune kjer se namesto po DDPO obračuna po tem sistemu za tonažo, da se plača manjši davek od DDPO. Se pravi, niso tukaj deležni finančne pomoči, ampak izračunava…