Lep pozdrav na 14. nujni seji Komisije za nadzor javnih financ.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani Komisije, in sicer smo prejeli opravičilo Zmaga Jelinčiča Plemenitega, imam eno pooblastilo, in sicer poslanca Janeza Janšo nadomešča poslanec Franc Breznik.

Prehajamo torej na določitev dnevnega reda seje. S sklicem ste prejeli dnevni red z eno točko dnevnega reda. Predlogov za spremembo dnevnega reda v poslovniško določenem roku nisem prejel, zato dnevni red ostaja takšen, kot je bil poslan s sklicem.

Prehajamo na obravnavo 1. TOČKE - PROBLEMATIKA NEUSPEŠNEGA IN NEUČINKOVITEGA UPRAVLJANJA DRŽAVNE NALOŽBE TELEKOM SLOVENIJE, D. D.

Gradivo za to točko: Zahteva Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke je bila objavljena na spletni strani skupaj s sklicem seje Komisije. Na sejo so bili s sklicem vabljeni Danijel Krivec v imenu predlagatelja zahteve Poslanske skupine SDS, doktor Andrej Bertoncelj, minister za finance, Gabrijel Škof, predsednik uprave SDH, Barbara Kürner Čad, predsednica Nadzornega sveta Telekoma Slovenije, magister Tomaž Seljak, od včeraj predsednik Uprave Telekoma Slovenije, Rajko Stanković, predsednik Društva malih delničarjev, Rudolf Skobe, bivši predsednik Uprave Telekoma, in Matjaž Merkan, bivši predsednik Uprave Telekoma Slovenije.

Vse prisotne lepo pozdravljam, hkrati pa prosim, da ob prijavi k besedi poveste ime in priimek ter institucijo, s katere prihajate, zaradi magnetograma.

Predlagam, da razpravo opravimo tako, da predstavnik predlagatelja zahteve za sklic dobi uvodno besedo za predstavitev zahteve za nujno sejo. Nato bodo dobili besedo predstavniki Ministrstva za finance, nato pa še ostali vabljeni.

Predlagam, da torej preidemo kar k razpravi predlagatelja.

Prosim, predlagatelj, gospod Šircelj.

Hvala lepa, spoštovani predsednik, kolegi in kolegice. Vabljeni, predstavniki Vlade, predstavniki SDH-ja, Telekoma.

Danes sklicujemo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke to sejo zato, ker je problematika upravljanja državnega premoženja še kako aktualna. Tukaj seveda govorimo zdaj o enem največjih podjetij, to je podjetju Telekom. Delež države v tem podjetju je dvotretjinsko približno. In dejstvo je nekaj, od leta 2015 do leta 2019 se je cena delnice Telekoma zmanjšala za tri do štirikrat. To je tudi v gradivu in to z drugimi besedami pomeni, da ima država toliko manj premoženja.

In to seveda pomeni tudi, da manj premoženja seveda pomeni tudi lahko posledično manjše dividende, rekel sem, lahko, ni to muz, pomeni pa, in seveda pomeni tudi, da imamo seveda manj prihodkov državnega proračuna, zaradi tega je seveda ta seja uvrščena tudi na Komisijo za nadzor javnih financ, ki skrbi za javne finance in za nadzor javnih financ.

Zdaj, mi bi vsekakor radi ugotovili na primeru Telekoma, jaz verjamem, da so še mnogi drugi. Pravzaprav glavne razloge za takšno stanje na državnem premoženju, tako z objektivnega kot subjektivnega zornega kota. Jaz verjamem, da so lahko tukaj neke objektivne okoliščine, vendar ne samo objektivne ampak lahko tudi subjektivne, ki pa se nanašajo na upravljanje državnega premoženja. Državno premoženje pa upravljajo ljudje, ki so pooblaščeni od države za to, da z njim vestno ravnajo. Ampak cena delnice, kot sem rekel, lahko si pogledate tudi v gradivu, se je v zadnjih treh, štirih letih zmanjšala za tri do štirikrat. In seveda tudi dobički oziroma dividende tega državnega premoženja, bom rekel sicer so, vendar v letu 2017 23 milijonov, v letu 2018 67 milijonov, 2019 21 milijonov. Tukaj seveda 2019 še ni zaključeno. In na tej komisiji v tem Državnem zboru, je bilo pogosto rečeno seveda »glejte, mi pa upravljamo premoženje smernicami OECD-ja in s kodeksom upravljanja SDH in z priporočili SDH«. Vendar, če pogledamo Telekom in če pogledamo poročilo SDH-ja, tako za leto 2017 kot za leto 2018, lahko ugotovimo, da Telekom ne poroča in ne razkriva svojih podatkov in informacij v skladu s kodeksom korporativnega upravljanja / nerazumljivo / s kapitalsko naložbo države ter priporočili in pričakovanji Slovenskega državnega holdinga. To je objavljeno v letnih poročilih, tako za leto 2017 kot za leto 2018. Tako Telekom dejansko, če gledamo poročilo za leto 2018, dejansko ne razkriva prejemkov iz delovnega razmerja članov nadzornega sveta, ki so predstavniki delavcev. Ne objavlja povzetek letnega strateškega poslovnega načrta, letnega in strateškega poslovnega načrta. Tako družba odstopa, delno odstopa od priporočila glede periodičnega poročanja, glede transparentnosti postopkov sklepanja poslov, ki zadevajo izdatke družbe. Seveda vse to so tukaj razlogi, ki jih Telekom navaja, na primer, da bi to škodilo konkurenčnosti družbe in tako naprej. Skratka, družba odstopa od priporočila glede javne objave podatkov o realizaciji plačil. Odstopa tudi glede poročanja glede kakovosti in tako naprej. In nenazadnje v letu 2017, tukaj so podobne informacije, niti ni poročala o stroških izobraževanja nadzornega sveta češ, da je to pač, ni, ne vem sicer razlogov ampak verjetno ne dobi enostavno soglasja za takšne zadeve. Skratka država, v tem primeru SDH, seveda kadruje nadzorni svet, posledično se kadruje uprava ampak že vnaprej je znano, da ne bodo poročali vse tisto, kar zahteva kodeks upravljanja SDH in kar zahtevajo priporočila. To je seveda ena plat. Takrat ko govorimo o smernicah OECD, ki so bile v tem Državnem zboru že tako zveličane, da, glejte, jaz mislim, da že zelo obrabljene. Kajti nekaj so besede, drugo pa so dejansko dejanja, kaj se dejansko dogaja.

Tukaj seveda lahko govorimo in danes bomo govorili, jaz bom, v bistvu lahko, bom rekel tudi že gostje na to odgovorijo, glede finančnih vprašanj in glede naložb Telekoma. Prvič, glede finančnega vprašanja, bomo pogledali tudi podatke kasneje o tem, predsednik, namreč zadolženost Telekoma. Kratkoročne obveznosti, dolgoročne obveznosti so zaskrbljujoče.

Naložbe in učinkovitost naložb. Tukaj omenjamo seveda naložbo v Anteno Slovenije, kjer je Telekom povečal delež od leta 2013 do leta 2016, oziroma v letu 2016 se je povečal na dve tretjine z prodajno opcijo Antene in seveda izgubil na arbitraži v Švici, kar Telekom seveda stane dodatnih skoraj 23 milijonov. Govorim seveda o podatkih, ki so dejansko objavljeni in v celoto je vložil, v Anteno 80 milijonov evrov. Če pogledamo javno objavljene podatke glede skupščine za leto 2018, potem lahko ugotovim, da odgovorov na vprašanja dejansko ni bilo. Odgovorov na vprašanja, ki so jih dali mali delničarji, ni bilo. Jaz v to vsebino ne bom šel, imamo tukaj tudi predstavnike malih delničarjev. In seveda pričakovanih odgovorov je veliko, upam, da jih je ravno toliko, kolikor je tudi vprašanj in da bodo dejansko na vsa vprašanja dani odgovori.

Z upravljanjem te naložbe dejansko ne moremo biti zadovoljni, niti ne moremo biti zadovoljni, bom rekel z naložbeno aktivnostjo. Tukaj so naložbene aktivnosti še v drugih državah po Balkanu. Glejte, konkurenčni položaj v Evropi glede telekomunikacij ni slab, kvečjemu raste. Obstaja seveda konkurenca vendar, glejte, tudi ni tako velika, da bi se na to kaj preveč izgovarjali. Treba je pogledati dejansko pri sebi.

Kot predlagatelji predlagamo v Slovenski demokratski stranki 3 sklepe. In sicer gre za to, da komisija poziva vlado, da naloži Slovenskemu državnemu holdingu poročilo o uspešnosti, učinkovitosti in gospodarnosti naložbe v družbo Antena TV Slovenija ter poročilo o ravnanju članov organov nadzora in uprave družbe Telekom v primeru spora z družbo Antena group. In seveda to poročilo v 30 dneh posreduje Državnemu zboru. Da vlada naloži SDH-ju, da v roku 15 let pripravi odzivna in podrobno poročilo na postavljena vprašanja s strani društva malih delničarjev, to v pisni obliki. Zdaj, tudi, če bo že nekaj ustno danes to dogovorjeno, ta sklep seveda ostaja kot predlog sklepa v odločanje. Ter poziva vlado, da naloži vlado, da naloži SDH-ju, vlada namreč predstavlja tudi skupščino SDH-ja, da v poročilu navede tudi podatke o odpravninah bivših predsednikov oziroma članov uprave družbe Telekom. Vsekakor, to so predlogi sklepov, ki so dani vnaprej. Tekom razprave lahko predlagatelji, poslanke in poslanci, predlagamo tudi druge sklepe, pač tudi glede na razpravo.

Toliko, predsednik, v uvodni predstavitvi glede današnje tematike.

Hvala, gospod Šircelj.

Besedo dajem Ministrstvu za finance.

Hvala, gospod predsednik. spoštovani poslanci, poslanke in pa tudi gostje.

Uvodni del obrazložitve zahteve za sklic nujne seje Komisije za nadzor javnih financ, ki se nanaša na lastništvo države v Telekomu Slovenije ter na njegov pomen v obliki dividend in tržne kapitalizacije za javne finance, je predstavljen vsebinsko zelo korektno. Se pa malo zatakne potem v drugem delu.

Takoj za tem pa sledi konkreten primer Telekomove hčerinske družbe Antene TV Slovenija, ki pa ni naložba države ampak naložba Telekoma Slovenije. Seveda gre posredno za celoto državne naložbe, vendar je pri njenem korporativnem upravljanju potrebno ločiti pristojnosti in odgovornosti Državnega zbora, vlade, SDH-ja in Telekoma Slovenije. Jaz se danes strinjam, da ne bom govoril o smernicah OECD-ja, bi pa rad pojasnil tele odgovornosti kljub temu še enkrat, ker bomo verjetno lažje prišli do formulacije potem sklepov, katere se da izvesti.

Državni zbor sprejme strategijo upravljanja. Imenuje in odpokliče člane nadzornega sveta SDH ter se seznanja oziroma seznanja se Komisija za nadzor javnih financ z četrtletnimi in letnimi poročili upravljanja. Vlada podaja soglasja k letnim načrtom upravljanja, sprejema merila za merjenje uspešnosti poslovanja družb v upravljanju SDH-ja in izvaja skupščinske naloge v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah. SDH izvaja naloge v skladu z Zakonom o Slovenskem državnem holdingu, Zakonu o gospodarskih družbah, strategije upravljana in letnim načrtom upravljanja. Tale, ki pa je pomembna, ne. Telekom Slovenija se upravlja skladno z Zakonom o gospodarskih družbah, pri čemer mora kot javna delniška družba še posebej zagotoviti enakopravno obravnavno vseh delničarjev in jim omogočati enakopraven dostop do korporativnih informacij. To je pač javna delniška družba, to zadolžitev in to nalogo ima. Iz navedenega glede predlaganih sklepov iz sklica nujne seje Komisije za nadzor javnih financ izhaja, da vlada SDH-ju kot enemu od delničarjev Telekoma Slovenije ne more nalagati niti priprave poročila o hčerinski naložbi v javni delniški družbi, niti odziva na vprašanje na skupščini javne delniške družbe, niti poročila o odpravninah članov uprave javne družbe, saj SDH razpolaga z enakim obsegom podatkov kot vsi ostali delničarji in ne razpolaga s podatki, ki so potrebni za pripravo želenih poročil in odziva. Navedene odgovore lahko poda le nadzorni svet in uprava Telekoma Slovenije. Kot je razvidno iz javnega odziva nadzornega sveta Telekoma Slovenije glede odločitve arbitražnega sodišča mednarodne trgovinske zbornice, objavljenega na spletnih strani Ljubljanske borze, je nadzorni svet Telekoma Slovenije že zadolžil upravo za pripravo celovitega poročila v zadevi družbe Antena TV Slovenija.

Kljub temu, da pa ne bo izpadlo, da pa SDH ne more nič narediti, je pa pot, kar pa lahko naredi. Možna aktivnost, ki jo lahko izvede SDH je, da na skupščini Telekoma Slovenije predlaga sprejem sklepa o izvedbi poseben revizije glede navedenih vprašanj.

Toliko, samo v pojasnitev. Pa mogoče bo pomoč pri oblikovanju sklepov komisije potem.

Hvala, predsednik.

Hvala.

Besedo dajem predsednici nadzornega sveta, pa če se lahko še predstavite za magnetogram, prosim.

Hvala lepa. Sem Barbara Kürner Čad, predsednica nadzornega sveta.

Funkcijo predsednice nadzornega sveta Telekoma Slovenije opravljam natanko 3 mesece. To funkcijo sem prevzela zato, ker verjamem, da je Telekom Slovenije dobro, tehnološko napredno podjetje, v katerem je združeno ogromno znanja in izkušenj zaposlenih. Moj namen in cilj je, da se Telekom Slovenije ponovno pozitivni pozicionira kot ena najpomembnejših družb v državi, tako v smislu same dejavnosti kot tudi transparentnega poslovanja na vseh področjih.

Negativne objave o družbi slabo vplivajo na poslovanje, kot tudi na zaposlene, ki dejansko ustvarjajo prihodke. Včeraj je nadzorni svet Telekoma Slovenije imenoval predsednika in člana uprave in tako po 8 mesecih uprava Telekoma Slovenije spet deluje v popolni sestavi, kar je zelo pomembno za uspešno vodenje in nadaljnji razvoj družbe. Skupaj z upravo in nadzornim svetom se bomo potrudili, da bo Telekom Slovenije še naprej prvi in največji telekomunikacijski operater v državi, ki bo kljub omejitvam regulatorja zagotavljal delničarjem, med katerimi je največja država, ustrezne dividende. Prav tako pa smo s sprejetimi ukrepi poskrbeli, da bodo razjasnjene vse okoliščine in vprašanja, ki so se pojavljale v preteklosti.

Nemogoče je pričakovati, da se vse to reši v kratkem obdobju treh mesecev, vendar pa je želja tako nadzornega sveta kot tudi nove uprave, da zgodbe, ki so se pojavljale v preteklosti dobijo ustrezen epilog.

Pred nami so pomembne odločitve v zvezi s strategijo. Približuje se frekvenčna dražba, čakajo nas vlaganja v 5G omrežje, zato se moramo v največji meri posvetiti tem vprašanjem, če ne želimo zaostajati za našo konkurenco.

Nadzorni svet Telekoma Slovenije svoje naloge opravlja vestno in z najvišjo možno skrbnostjo, pri čemer uveljavlja visoke standarde korporativnega upravljanja in spoštuje določila slovenske zakonodaje, kodeksa SDH glede upravljanja družb v večinski državni lasti in priporočila Združenja nadzornikov Slovenije.

Očitek o neudeležbi nadzornikov na skupščini z vidika slabega korporativnega upravljanja ni primeren, saj zakon te obveznosti ne določa, taki odločitvi pa so botrovale posebne okoliščine in sicer odstop takratne predsednice nadzornega sveta Telekoma Slovenije, ki je pooblaščena za komunikacijo v imenu nadzornega sveta.

Objavljeni podatki o devetmesečnem poslovanju skupine Telekom Slovenija govorijo sami za sebe. Upadanje prihodkov, posledično pa tudi vrednosti družbe pa je trend v vseh Evropskih telekomunikacijskih operaterjih in nikakor ni povezano z neuspešnim upravljanjem te družbe. Glede na analizo telekomunikacijskega trga v Evropi, je v Sloveniji konkurenca na fiksnem, širokopasovnem segmentu ena izmed največjih v EU. In Telekom Slovenije ima enega najmanjših tržnih deležev med prvotnimi operaterji v EU. Na 2 milijonskem trgu v Sloveniji delujejo 4 konvergenčni operaterji, kjer je edino Telekom nadpovprečno reguliran. Glede na napovedi svetovnega podjetja Mason, se v Sloveniji pričakuje nadaljnji upad iz naslova klasičnih telekomunikacijskih storitev, napoveduje se padec mobilnega prihodka na uporabnika, ki je v letu 2018 znašal 15,7 evra, pričakovanje do leta 2023 pa je padec 14,6 evra na uporabnika. V zahodni Evropi le-ta znaša približno 16,5 evra. Za evropske operaterje je značilno, da zaradi nižjih prihodkov posledično ustvarjajo tudi nižjo EBITDA, kar je posledica predvsem regulacije in zniževanja cen zaradi zaostrovanja konkurence.

Zgolj deloma je ta padec možno nadomeščati z zniževanjem stroškov. Skupina Telekom Slovenije išče nove priložnosti za pridobivanje prihodkov ter znižuje vse stroške, zato je v obdobju 1 do 9 ustvarila za 9 % več EBITDA – mediana evropskih operaterjev znaša 4 %, indeks mediane evropskih operaterjev v letu 2018 glede na 2009 pa znaša 83, kar kaže na to, da je trend gibanja EBITDA prvotnih operaterjev negativen.

Dividendna donosnost, gledano na zadnji dan v prejšnjem letu, Telekoma Slovenije, je najvišja med primerljivimi operaterji v EU. Telekom Slovenije planira izplačilo dividend v višini več kot 75 % doseženega dobička tekočega leta.

Ključne strateške usmeritve Telekoma Slovenije so: ohranjanje ravni prihodkov iz osnovne dejavnosti, kar bo največji izziv glede na trende, novi viri prihodkov, ohranjanje vrhunskega omrežja, in konsolidacija na posameznih trgih. Glede očitka o neobjavi je bilo ravno včeraj, poleg imenovanja uprave je bil potrjen plan za leto 2020 in strategija 2020-2023, objavljena na SEOnetu, objavljen tudi povzetek tega.

Kazalniki zadolženosti so trenutno 1,9, v naslednjih letih do max. 2,1, kar je povprečni bechmark EU telekom operaterjev je 2,5.

Če smem mogoče še dva odgovora na izvajanja gospoda v imenu predlagatelja.

Kar se tiče odgovora na vprašanja malih delničarjev, so bila na vsa vprašanja, ki so bila zastavljena na skupščini delničarjev, ki je edini inštitut, na katerem delničarji uresničujejo svoje pravice, odgovorjena. Seveda tista vprašanja, na katera je bilo v tistem trenutku možno odgovoriti, gospod Stankovič. Na vprašanja, na katera v tistem trenutku ni bilo možno odgovoriti, so bili podani odgovori v nadaljevanju in imam tudi tukaj odgovore, ki so bili objavljeni na SEOnetu. Eden od teh je tudi to, kar ste izpostavili – dogovor z bivšim predsednikom uprave, gospodom Skobetom, in izplačilom njegove odpravnine. Ostale glede izplačila odpravnin predsedniku uprave, gospod Merkanu, lahko povem, da ni dobil nobene odpravnine, nobenega nadomestila. Prav tako tega ni dobil delavski direktor, gospod Dejan Žigon.

V nadaljevanju bom seveda z veseljem odgovorila še na vsa dodatna vprašanja, ki so v pristojnosti nadzornega sveta in na katera lahko odgovorim v skladu s tem, da je, da so določene omejitve za Telekom, ki je delniška družbe, ki kotira na borzi.

Hvala lepa.

Hvala.

Jaz bi mogoče samo še omenil, da smo vabili gospoda Merkana in gospoda Skobeta preko družbe Telekom, pa je bil odgovor, da na Telekomu nimajo naslova za ta dva gospoda. Samo toliko, v vednost.

Gospod Škof.

Hvala lepa. Spoštovane poslanke in poslanci. Moje ime je Gabrijel Škof, predsednik uprave SDH-ja.

Ker je gospa Kürner Čad ravnokar povedala nekaj še dodatnih podatkov o poslovanju družbe Telekom, bi jaz glede na benchmark analizo, ki jo dela tudi SDH, dodal samo tole, da je v primerjavi z družbo Ena Slovenija, bil Telekom Slovenije v letu 2018 uspešnejši z vidika kazalnikov: ROE, EBITDA marže. Prav tako je pa tudi za investicije namenil večji delež prihodkov, kajti najbolj primerno se je primerjati z konkurentom na enakem trgu, seveda pa imamo tudi podobno analizo, kot je bila malo prej povedana, tudi sami. In seveda so navedbe, ki jih je gospa Kürner Čad dala, točne oziroma se ujemajo z našimi.

Nekaj ključnih ugotovitev glede poslovanja s strani SDH-ja.

Telekom Slovenije izvaja aktivnosti za ohranjanje prihodkov in je pri tem relativno uspešen kljub visoki stopnji konkurence na trgu telekomunikacij v Sloveniji. Dejstvo je, da je slovenski trg telekomunikacijskih storitev zelo primerljiv z razvitejšimi zahodnoevropskimi trgi, za katere analitiki prvotnim operaterjem napovedujejo upadanje prihodkov in pa tudi tržnih deležev od osnovnih telekomunikacijskih dejavnosti. Telekom Slovenije se tem trendom zoperstavlja z širitvijo ponudbe izven osnovne dejavnosti, izvaja se tudi pospešena digitalizacija in gradnja optičnega omrežja. Optimizirajo se notranji proces, IT infrastruktura in ter tudi izvaja se kadrovsko prestrukturiranje. Izvedene aktivnosti se že odražajo na povečanju EBITDA marže v letu 2019. Poleg tega na višino prihodkov v zadnjih letih vplivajo odprodaje odvisnih družb in konsolidacije. Trgi jugovzhodne Evrope, na katerih Telekom Slovenije deluje kot alternativni operater prihajajo v fazo zrelosti, kar se bo v prihodnjih letih tudi odrazilo v zniževanju prihodkov trga, tako celote. Zato tud skupina Telekom na trgih jugovzhodne Evrope izvaja pospešeno konsolidacijo, bodisi s širitvijo ali pa s prodajo svojih deležev.

Na rezultate poslovanja so pomembno vplivali tudi izredni dogodki oziroma aktivnosti za znižanje izpostavljenosti iz naslova sodnih sporov. Družba je uspešno znižala izpostavljenost iz tega naslova.

Vrednost kapitala se je znižala zaradi izrednega izplačila dividend v letu 2018. To izplačilo je bilo zaradi priliva, pridobljenega iz prodaje naložbe Onevip. Telekom Slovenije je tudi zagotavljal redno izplačevanje dividend. Dividendna donosnost pa je po našem mnenju zaenkrat primerna.

Zdaj, še stališče SDH-ja glede predlaganih sklepov.

Telekom Slovenije je javna delniška družba. Zato SDH v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah in Zakonom o Slovenskem državnem holdingu nima pooblastil, ki bi mu v roku 30 dni oziroma 15 dni omogočale izvedbo aktivnosti, ki so predlagane v sklepih komisije. SDH namreč v navedenem roku ne more pripraviti odgovora na vprašanja Društva malih delničarjev Slovenije, saj SDH razpolaga z enakim obsegom podatkov kot vsi ostali delničarji in ne razpolaga s podatki, ki so potrebni za pripravo takšnih odgovorov. Navedene odgovore lahko podata samo nadzorni svet in uprava družbe. Enako velja za podatke o odpravninah bivših članov uprav, pa je gospa ravnokar tudi povedala kako je s tem.

Potem, SDH ne more pripraviti poročila o uspešnosti, učinkovitosti in gospodarnosti naložbe v družbo Atena ter poročanju o ravnanju članov organa nadzora in uprave družbe Telekom v primeru spora glede družbe Antena, kot je predlagano v sklepu. SDH namreč ne razpolaga s podatki in informacijami, na podlagi katerih bi lahko pripravil takšno poročilo. Zato v zvezi s tem navajamo sledeče. Iz objavljenega odziva nadzornega sveta družbe Telekom Slovenija že izhaja, da se je nadzorni svet Telekoma seznanil s poročilom odvetniške družbe Kavčič Kračun in partnerji o določenih vprašanjih, povezanih s sprejeto odločbo arbitražnega sodišča v zvezi z javno objavo informacije o prejeti odločbi ter o pravnih možnostih nasprotovanja priznanja odločbe. Pri tem je nadzorni svet upravo zadolžil, da, prvič, nedvoumno preveri morebitne prekoračitve pooblastil odgovornih oseb v zvezi s sklenitvijo pogodbe o zastopanju pred arbitražnim sodiščem, nadzorom nad delom in višini stroškov zastopanja švicarske odvetniške pisarne Umbricht, drugič, v skladu s slovenskim poslovno-finančnim standardom 7 od pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij z veljavnim dovoljenjem za delo pri slovenskem Inštitutu za revizijo pridobi poročilo o pregledu poročila o oceni vrednosti družbe Atena TVSL d.o.o., ki ga je po naročilu družbe Telekom Slovenije pripravila družba Ernst & Young d.o.o., in tretjič, z ustreznim mednarodnim strokovnjakom preveri ali obstajajo indici, da je pri vstopu družbe Telekom Slovenije v družbeniško razmerje z družbenikom Antena Slovenija b.v., izvajanjem določil družbene pogodbe družbe Antena TVSL Slovenija d.o.o., uveljavljanjem PUT opcije s strani tujega družbenika, ocenami vrednosti družbe Antena TVSL s strani posameznega družbenika, kakor tudi s potekom samega arbitražnega postopka, prišlo do kakršnega koli oškodovanja družbe Telekom Slovenije s strani tedanjih odgovornih oseb.

Nadzorni svet Telekoma Slovenije je napovedal, da bo na podlagi prejetih ugotovitev v sodelovanju z upravo družbe tudi ustrezno ukrepal.

Zdaj, kakšne so možne dodatne aktivnosti nadzornega sveta Telekom, so sledeče. Da v zvezi z navedenimi posli naroči izredno notranjo revizijo, da nadzorni svet sprejme sklep o tem, da z izvedbo posameznih nalog pregleda poslov pooblasti posebnega izvedenca. Zdaj pa možnosti, ki jih ima SDH, čeprav je že gospod državni sekretar o tem govoril, je, da SDH predlaga, da se na skupščini družbe sprejme sklep o izvedbi posebne revizije, ki bo pregledala gospodarnost naložbe v družbo Antena ter ravnanje organov vodenja in nadzora v povezavi s sprejemanjem odločitev družbe Antena. SDH lahko izsledke posebnega revizorja, ki jih bo podal v poročilu za skupščino, preuči in na tej podlagi poda svoje poročilo za vlado ali pa Državni zbor. SDH tudi ocenjuje, da bi izvedba celotne aktivnost trajala več mesecev – gre pač za sklic skupščine, za imenovanje posebnega revizorja. Izvedba pregleda s strani tega posebnega revizorja, potem ponovni sklic skupščine na kateri posebni revizor poroča, priprava potem samega poročila SDH-ja na podlagi poročila posebnega revizorja. In kot je verjetno popolnoma jasno, to zahteva nek določen čas.

Toliko bi z naše strani zaenkrat. Če bodo pa kakšna vprašanja, pa še lahko kasneje na njih odgovorim.

Hvala.

Naprej.

Hvala lepa. Moje ime je Rajko Stanković, sem predsednik Društva malih delničarjev Slovenije.

Z zanimanjem sem poslušal vsa izvajanja in če mi dovolite, bi se kar na njih konkretno odzval.

Kar se tiče izvajanja predsednice nadzornega sveta, bi rekel, da na skupščini od dvanajstih vprašanj, predsednica, je bilo odgovorjeno samo vprašanje številka 7 – kakšna je bila okvirna ocenjena vrednost pogodbe o / nerazumljivo / in koliko dejansko je porabljenih sredstev iz tega naslova do danes. Odgovor je bil približno milijon. To je edini odgovor, ki je od teh dvanajstih vprašanj, ki so danes tudi predmet tega, bila odgovorjena. Kdo je sestavil prvo vprašanje – koliko finančnih sredstev, kreditov je bilo konvertiranih? Koliko kreditov je uspel konvertirati, kdo je nadziral poslovanje? Ali držijo informacije, da je direktorica imela plačo v rangu, direktorica se pravi TS medije, pod katero je Planet, gospa Česnova, je imela dve plači. In dejansko se je izkazalo, da je imela dve plači: 9 tisoč za nadzor, bom rekel poslovanja TS-ja, pa 3 tisoč po poslovodni, se pravi v rangu, bom rekel člana uprave. Potem, ali je ceno in izbor, kdo je naredil izbor postopka ni bilo odgovorjeno. Se pravi, kdo je izbral arbitra, se pravi to švicarsko družbo? Kakšna je bila okvirna cena pogodbe ni bilo povedano, povedano je bila samo koliko je do sed. Cena, ki je bila dejansko ocenjena ob izboru, je bila 400 tisoč, ne pa milijon, tako kot je bilo povedano na skupščini. Ali je uprava sprejela, ali je uprava Telekoma Slovenije in nadzorni svet sprejela odločitev o tem – tega odgovora ni bilo, ker ga ne more biti, ker uprava, niti nadzorni svet, o tem nista sklepala. Kdo izbira arbitre po pogodbi niste povedali. Ali druži informacija, da so bili angažirani slovenski podizvajalci na skupščini niste povedali, bilo je to razkrito potem v medijih. Koliko so te stali ni bilo povedano, to je bilo razkrito v medijih. In kdo v Telekomu nadzira postopek arbitraže in kdo odobrava plačila za arbitražo ni bilo povedano.

Torej menim, da vsa ta vprašanja so bila relevantna. In na večino bi lahko odgovorili, vendar iz razlogov, ki meni niso poznani, in skupščina je tisti organ, zaradi enakomerne obveščenosti vseh delničarjev, na kateri lahko delničarji enkrat na leto vprašamo in dobimo odgovor, ne da bi kršili, bom rekel enakopravno obveščenost, se mi zdi nekorektno, neprofesionalno. In okoliščina, da je odstopila predsednica nadzornega sveta, ni nikakršna okoliščina, ker jo nadomešča namestnica predsednice. In če se ne motim, ste bila to vi, gospa Kürnerjeva, oziroma gospa Babičeva je bila, zdaj ne vem točno kateri je bil. In tista bi lahko prišla na skupščino in povedala kaj v imenu nadzornega sveta. Res, da nikjer ne piše, da je potrebno priti na skupščino, spodobi pa se, da delničarjem enkrat na leto se pokažete in morda na kakšno vprašanje odgovorite. Po zakonu pa seveda to ni nujno.

No, zdaj pa, če dovolite, predsednik, bi šel še na, bom rekel kar se tiče plač bivših predsednikov, članov uprav, ki so odstopili. V Društvu MDS smo že na skupščini zahtevali, da se razkrije kakšno zlato padalo ima gospod Rudolf Skobe in seveda je bila to največja tajnost dokler se to na nek način je razkrilo. Ugotovilo se je, da je gospod Rudolf Skobe, ki je odstopil sam in tako je bilo tudi objavljeno na SEOnetu 16. 4., da odstopa sam. In tudi še več – nadzornemu svetu je bilo žal, ker odstopa, so sklenili nek dogovor. Ker sem bil mnenja, da velja tako imenovani Lahkovnikov zakon, Zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih skupnosti, tudi v tem primeru, sem pričakoval, da bom dobil na skupščini odgovor ali gospod Skobe bo v Telekomu dobil 6 plač in bo odšel ali je vzel odpravnino in bo odšel ali je ostal še zaposlen v družbi. Ta vprašanja smo v bistvu šele naknadno uspeli preko medijskih špekulacij in nenazadnje potem končno odgovora s strani Telekoma Slovenije, sicer s stisnjenimi zobmi, izvedeti, da so ob odstopu Rudolfa Skobeta z njim sklenili dogovor, meni nerazumljiv, da bo v družbi ostal do 29. 2. 2020 in dobil še 6 plač. Povedano drugače, Rudolf Skobe, ki je odstopil 16. 4. 2019, bi dobil vse plače do konca svojega mandata, ki je bil avgusta 2020. Seveda smo mi temu ostro nasprotovali, posledica tega je bila, res, da se je sklenil zdaj nov dogovor, nov sporazum o spremembi prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ki je to dobo od 29. 2. skrajšal na 30. 11., torej tukaj dajem priznanje predsednici nadzornega sveta, da je prišparala 3 plače. Vendar še vedno je ključno ali gospod Skobe lahko dobi še 6 odpravnin. Dogovor o spremembi govori samo o tem, da ne bo več zaposlen, da ne bo več na plači predsednika, se pravi, ampak teh 6 plač pa še vedno ostaja. In seveda, ker, bom rekel s tem nisem bil zadovoljen, smo se v Društvu MDS obrnili na Ministrstvu za gospodarstvo, ki je edino pristojno za razlaganje tega zakona, kjer smo vprašali, da glede na to, da mi pogodbe nismo mogli pridobiti, Ministrstvo za gospodarstvo pa jo lahko, ali je v tej pogodbi nagrada opredeljena. In Ministrstvo za gospodarstvo je, zanimivo, odgovorilo, da tudi takrat, ko človek odstopi ali pa če je odstopljen, mu pripada 6 plač ali pa 6 odpravnin. Edina izjema je, če človek odstopi iz zdravstvenih razlogov in je tako vesten, da je pravočasno obvestil družbo in to se mi zdi prav in tukaj nimam problemov. Ko sem o tem seznanil gospoda Merkana in tudi nadzorni svet, sem dobil odgovor, da obstaja ne samo pogodba o poslovodenju, vendar tudi pogodba o zaposlitvi. In bom rekel tukaj nismo prišli na isti skupni imenovalec. Dokumente vam bom dal, za potrebe komisije, ker jih imam. In ko sem hotel naročiti dodatno pravno mnenje, ki bi potrdilo, bom rekel moje navedbe in navedbe MGRT-ja pri pravnem strokovnjaku, do pogodbe o zaposlitvi seveda nisem mogel priti, ker nisem imel pravnega interesa, prišla je na osnovi javnih podatkov RTV Slovenija, vendar je dobila pogodbo, se pravi dogovor o sporazumu takle, se pravi praktično nič in sporazum o spremembi dogovora – takle, se pravi vse blank. In na osnovi tega noben resen strokovnjak pravne stroke ne more soditi ali je ta dogovor in sprememba dogovora skladna z zakonom in pogodbo, ne? In danes v Telekomu Slovenije mislim, da je plačilni dan in danes bo Rudi Skobe verjetno dobil 6 odpravnin poleg plače za mesec november. In to po moje ni normalno, je pa zanimivo in delničarji bomo temu sledili, da je Ministrstvo za gospodarstvo nas napotilo na uporabo 263. člena, se pravi ZGD-ja, ki govori o tem, da če menimo, da so organi vodenja nadzora opustili dolžno ravnanje, da lahko tožimo za sporni znesek, ko seveda dokažemo, da je ta znesek sporen.

In tukaj bi jaz mojo razpravo, kar se tiče, bom rekel teh dveh vprašanj, končal.

Morda bi samo še en podatek. Jaz sem si za to sejo naredil pregled prihodkov EBIDE, EBIDA capex-a, EBITD capex-a, capex-a v prihodkih EBIDE marže od leta 2008 do 2018, iz javno dostopnih podatkov. In capex-a je bilo za milijardo šesto, EBID-ov je bilo za dve milijardi petsto – govorim o kumulativnih podatkih. Razmerje EBID proti capex-u je pa 512 milijonov. Prihodki v vsem tem času so pa variirali, bom rekel od 700 do največ 851 milijonov. EBIDA marža, capex je bil med 11 in 36 %, EBIDA marža je pa bila približno na nivoju med 22 do 30 %.

Hvala lepa.