Spoštovane gospe in gospodje, dobro jutro! Začenjam 28. nujno sejo Odbora za finance.

Obveščam vas, da je zadržan in se današnje seje ne more udeležiti član odbora Primož Siter. Kot nadomestni član na seji odbora sodeluje Andrej Rajh namesto Franca Kramarja iz Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red in ker do danes nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - MNENJE ODBORA O ZAHTEVI DRŽAVNEGA SVETA ZA PONOVNO ODLOČANJE DRŽAVNEGA ZBORA O ZAKONU O UKREPIH NA PODROČJU PLAČ IN DRUGIH STROŠKOV DELA V JAVNEM SEKTORJU ZA LETI 2020 IN 2021 TER IZREDNI USKLADITVI POKOJNIN.

Državni svet je na 8. izredni seji, 28. novembra 2019, sprejel zahtevo, da Državni zbor ponovno odloča o navedenem zakonu, ki ga je Državni zbor sprejel na 13. seji, 21. novembra 2019. Zahteva Državnega sveta je bila Odboru za finance kot matičnemu delovnemu telesu posredovana v mnenje na podlagi 147. člena Poslovnika Državnega zbora.

S strani skupine poslank in poslancev s prvopodpisanim Branetom Golubovićem je bila dne 29. novembra 2019 vložena tudi zahteva za sklic izredne seje Državnega zbora s to in tudi naslednjo točko dnevnega reda, in sicer za danes, 2. decembra 2019. Dne 29. novembra 2019 je odbor pridobil tudi soglasje predsednika Državnega zbora, da skliče nujno sejo odbora ta ponedeljek v zdajšnjem času, ki je sicer predviden za delo z volivci v poslanskih pisarnah.

K obravnavi te točke dnevnega reda so vabljeni: Državni svet, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki se je opravičilo, Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za finance in Zakonodajno-pravna služba.

Kot gradivo ste s sklicem seje prejeli zahtevo Državnega sveta z dne 28. novembra 2019 za ponovno odločanje o zakonu. Prejeli ste tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe in mnenje Vlade, obe mnenji z današnjim dnem.

Začenjamo obravnavo zahteve Državnega sveta za ponovno odločanje o Zakonu o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in 2021 ter izredni uskladitvi pokojnin.

Najprej dajem besedo predstavniku Državnega sveta za obrazložitev zahteve. Državni svetnik, gospod Branko Šumenjak, izvolite, imate besedo.

Dober dan, dobro jutro vsem skupaj! Lep pozdrav v imenu Državnega sveta!

Kot je bilo že v medijih in je vsem jasno, za kaj gre, vam ne nameravam jemati ne vem koliko časa, ampak bom kratko povzel tisto, kar je najbolj pomembno.

Pri sprejemanju Zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in 2021 ter izredni uskladitvi pokojnin se je v točki 6, kjer gre ravno za uskladitev pokojnin, zgodila nenavadna zadeva, in sicer, da se je namesto procentualnega usklajevanja pokojnin uvedlo nominalno usklajevanje pokojnin v enakem znesku za vse upokojence, ne glede na preteklo delovno dobo, ne glede na plačane zneske, se pravi, uravnilovka, s katero pa se praktično mi ne strinjamo in se ne strinjajo tudi tisti, ki se jih ta zadeva najbolj dotika, to so slovenski upokojenci, ki so preko svoje Zveze društev upokojencev Slovenije predlagali Državnemu svetu, da vloži veto na ta zakon, kajti to bi bila potem sprememba, ki je prvič taka v zgodovini države in ki bi rušila pokojninski sistem v smislu, da se, kot je določeno v 15. členu krovnega zakona, to je Zakona o pokojninskem zavarovanju, kjer je določeno, da se uskladitve pokojnin urejajo procentualno. To je edina pravična pot, zato predlagamo, da tega zakona ponovno ne potrdite, moram pa povedati še nekaj, da nam je žal, v Državnem svetu, da rušimo celoten zakon zaradi ene banalne zadeve, ki se je prikradla v ta zakon na podlagi amandmaja, na tem odboru in je potem bil posvojen tudi in sprejet v Državnem zboru, na sami seji Državnega zbora.

Tako da, obžalujemo, da ni možnosti, da bi izničili samo oziroma napadli samo ta člen, ampak je praktično, po Poslovniku, ki velja in po pravilih, ki veljajo, lahko pač napademo samo celi zakon in rušimo cel zakon. Zdaj, to je tudi malo na račun tega, ker si že dolgo prizadevamo v Državnem svetu, da bi se uvedlo tako imenovano ponovno odločanje, kjer bi lahko odločili tudi na zadnjem branju o posameznem členu, kar pa sedaj seveda ni mogoče.

Zdaj, kar se tiče tega, kar se po medijih piše in pa kar slišim, kajne, od takrat, ko je bil ta veto izglasovan, tudi nekateri, pa tudi Vlada… moram povedati še to, da je to, kar mi predlagamo, dejansko podpora vladnemu predlogu, ki je bil v začetku, v tem Državnem zboru, praktično pripravljen. Vlada je pripravila procentualno usklajevanje, ne nominalno, ampak je bilo to z amandmajem pač preglasovano. Zdaj se mi zdi čudno, da Vlada to, kar je sama predlagala, negira in predlaga, da se takšen zakon sprejme. To je ena stvar. Drugič, če boste sprejeli takšen zakon oziroma ta zakon, boste delovali nezakonito, zaradi tega, ker je v zakonu, krovnem, določeno drugače. Na to je opozorila tudi zakonodajna služba Državnega zbora in mislim, da je treba to tudi v tem smislu, upoštevati.

Vsekakor nekateri razmišljajo tudi o tem, da je to neustavna zadeva, kajne, in ne predstavljam si, da bi si Vlada in pa Državni zbor dovolila sprejeti nekaj, kar ni v skladu z krovnim zakonom in pa z ostalo. Prav tako me zdaj čudi, recimo, da nekateri poslanci hočejo uveljaviti neke podpise in se zavezati, da bojo to takoj spremenili, kajne. Če bi bilo to v interesu Vlade, bi tako, kot je spremenila amandma, ki je bil vložen na proračun, v Državnem zboru, bi lahko predlagala amandma takrat, ko se je spremljal ta zakon v Državnem zboru, tudi amandma in bi bilo to že lahko spremenjeno. Prav tako mi ni jasno, zakaj bi to odlagali v drugo leto. Tudi predsednik Vlade, sem ga včeraj poslušal, je rekel, da je drugo leto to komaj velja, z decembrom in da je še dovolj časa. Ampak, dovolj časa… Ali bo ta Vlada drugo leto še do decembra ali ne bo? Je eno vprašanje. Ali je to interes Vlade ali ni? Je drugo vprašanje. Mi v glavnem govorimo o tem, da če je zahteva oziroma, če je ta namen takšen, da bi se to res sprejelo, je zadosti časa do novega leta, da se ta zakon sprejme še v novem letu, sprememba. Nobenega razloga ni, da to ne bi bilo v enem mesecu sprejeto. Če je lahko kaj drugo, potem je lahko tudi to.

Zato bi jaz, pravzaprav, prosil in pa, vse prisotne, da tega zakona ne potrdite ponovno, kajti, tako kot sem povedal, je protizakonit, nepravičen in nekateri pravijo tudi neustaven.

Hvala lepa.

Hvala, gospod državni svetnik.

Naslednjemu dajem besedo predstavniku Vlade, ministru za finance, gospodu Andreju Bertonclju.

Izvolite, prosim.

Hvala za besedo. Spoštovane in spoštovani.

Državni svet Republike Slovenije je izglasoval zahtevo, da mora Državni zbor Republike Slovenije pred razglasitvijo zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in 2021 o njem še enkrat odločati. Vlada Republike Slovenije je Državnemu zboru Republike Slovenije predlagal zakon v vsebini, ki obsega ukrepe na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za navedeni leti 2020 in 2021 ter izredno usklajevanje pokojnin za leto 2020. Namen zakona je omejiti rast izdatkov na področju plač v javnem sektorju, med drugim s podaljšanjem ukrepov glede zamejitve obsega plačil za povečan obseg dela in delovno uspešnost, ker je, poudarjam, dogovorjeno in usklajeno s sindikati javnega sektorja. Vlada je v zakonu skladno s koalicijsko pogodbo predlagala tudi ureditev izredne uskladitve pokojnin na način kot je bilo to določeno za leto 2019, torej ena odstotna uskladitev pogojev, da je gospodarska rast v 2019 presežena na nivoju treh odstotkov. V postopku obravnave v Državnem zboru je bil na predlagano ureditve izredne uskladitve najprej vložen amandma s katerim se znižuje prag pogoja za uskladitev na 2,5 % rasti BDP, kasneje pa še amandma, ki je namesto odstotkovne predlagal nominalno izredno uskladitev v enakih zneskih za vse kategorije. Državni zbor je podprl rešitev, da se zaradi zmanjševanja socialnih razlik med upokojenci izredna uskladitev pokojnin decembra 2020 izvede v nominalnem znesku, in sicer tako da vsi upokojenci prejmejo enak znesek. Navedeno primarno zasleduje cilj socialne pravičnosti in sorazmerno bolj dviguje pokojnino tistim z nižjimi pokojninami. Odločitev je utemeljena na podlagi dejstev, da po podatkih SURS za leto 2018 89 tisoč oziroma 18,1 % upokojencev živi pod pragom revščine, od česar 60 % predstavljajo ženske. Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in 2021 pomembno prispeva k vzdržnosti javnih financ, predvsem zaradi prihrankov na področju ureditve plač in drugih stroškov dela, in sicer za državni proračun v višini vsaj 38 milijonov evrov, za javni sektor pa 64 milijonov evrov. Ne sprejem tega zakona bi tako pomenim neposredno povečevanje izdatkov za omenjene zneske. V predlogu državnega proračuna sredstva za ta namen niso načrtovana. Na podlagi vseh navedenih dejstev Vlada Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in 2021 ter izrednih uskladitev pokojnin za leto 2020 ponovno sprejme. Hvala.

Hvala, gospod minister.

Sprašujem državnega sekretarja na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve, pardon, državnega sekretarja na Ministrstvu za javno upravo, gospoda Leona Behina ali želite besedo? Hvala, gospod Behin.

Sedaj pa dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora gospa Mira Palhartinger. Izvolite, imate besedo.

Dobro jutro! Hvala za besedo.

V svojem mnenju ugotavljamo, da je ob obravnavi določbe na katero se zahteva nanaša v zakonodajnem postopku tudi Zakonodajno-pravna služba opozorila, da se način uskladitve pokojnin v nominalno določenem znesku, ki je za vse prejemnike enak, odmika od dosedanjega že ustaljenega načina usklajevanja pokojnin. To dosedanje usklajevanje izhaja iz samega namena tega instituta in ob izpolnjevanju pogoja določene stopnje gospodarske rasti zagotavlja prilagoditev višine pokojnin v odstotku in s tem hkrati ne posega v razmerja med njimi. Po mnenju Zakonodajno-pravne službe, kot smo takrat opozorili, pa bi bilo smiselno rešitev pretehtati tudi z vidika načela enakosti. Kajti znesek uskladitve, čeprav je za vse enak, predstavlja različen odstotek uskladitve glede na višino pokojnine. Ta pa je načeloma odraz višine vplačanih sredstev pokojninskega zavarovanja. Hvala.

Hvala lepa.

Gospe poslanke, gospodje poslanci prehajamo na razpravo. Odpiram razpravo. Želi kdo besedo? (Ne.) Zaključujem razpravo.

Ugotavljam, da je razprava, ki je pravzaprav niti ni bilo, o zahtevi Državnega sveta zaključena, zato prehajamo na glasovanje o mnenju odbora. Za sprejetje mnenja odbora na podlagi drugega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije v skladu s 84. členom v povezavi s 56. členom Poslovnika Državnega zbora mora glasovati večina vseh članov odbora, se pravi, da je za sprejetje mnenja potrebnih 10 glasov »za« od 19, kolikor je članic in članov odbora.

Na glasovanje dajem naslednji predlog mnenja: »Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in 2021 ter izredni uskladitvi pokojnin je ustrezen.« / oglašanje v ozadju/ Kolega Pavšič, obrazložitev glasu?

/ mikrofon ni vključen/ Ne, postopkovno. Prosim za 15 minut odmora za usklajevanje. / oglašanje v ozadju/

Ja, vem, da lahko, saj bom tudi odobril. Se pravi, zdaj je ura 9.16, ob 9.30 nadaljujemo sejo, trenutno pa jo prekinjam.

Gospe in gospodje, nadaljujemo prekinjeno sejo Odbora za finance.

Na glasovanje dajem naslednji predlog mnenja: »Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in 2021 ter izredni uskladitvi pokojnin je ustrezen.«

Obrazložitev glasu? Kolega Jožef Horvat, izvolite, imate obrazložitev glasu.