Članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam! Začenjam 33. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje, in sicer:

1. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, druga obravnava,

2. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela, druga obravnava.

Glede na to, da imamo omejen prostor - zdaj ste se že posedli delno na dodatne sedeže v ozadju, en sedež bo ostal za govorce, tiste, ki so v ozadju. Če bo pa zmanjkalo sedežev, ker bodo še prihajali, zgleda, malo zamujajo, je tudi možnost spremljanja te seje v avli. In kdor bo povabljen k besedi, bo lahko vstopil v dvorano in imel besedo.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU.

Vabljeni: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet Republike Slovenije, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Trgovska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije, Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, Konfederacija novih sindikatov Slovenije, Sindikat neodvisnosti, Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam, Konfederacija sindikatov 90 Slovenije, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Zveza delavskih sindikatov Slovenije Solidarnost, Konfederacija sindikatov javnega sektorja, Alternativa Slovenska zveza sindikatov, Policijski sindikat Slovenije, Zveza društev upokojencev Slovenije, Civilna iniciativa za upokojence, Študentska organizacija Slovenije in Kmetijsko-gozdarska zbornica.

Gradivo: predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Državnega sveta, dopis Policijskega sindikata in Civilne iniciative za upokojence. Potem imamo v gradivu še pojasnila Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti k mnenju Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, poziv v zvezi s Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Civilne iniciative za upokojence, predlogi za amandmaje Kmetijsko-gozdarske zbornice in vloženi amandmaji kvalificiranih predlagateljev ter pregled amandmajev, ki ga boste dobili malo kasneje na mizo.

Odbor bo predlog zakona obravnaval na podlagi 126. člena poslovnika.

Ugotavljam, da so bili v poslovniško določenem roku vloženi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin, Poslanske skupine Desus, Poslanske skupine SAB, Poslanske skupina NSi in Poslanske skupine Levica.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Želi predlagatelj podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? Ministrstvo za delo, državni sekretar Tilen Božič, beseda je vaša.

Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani člani Ekonomsko-socialnega sveta, danes nekateri oziroma večina tudi člani pogajalske skupine, ki se je s tem zanimivim predlogom zakona ukvarjala, ter ostali prisotni!

Pred vami sta danes dva zakona, ki ju na ministrstvu štejemo kot paket, eden je Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in drugi je Zakon o urejanju trga dela. Rešitve v teh dveh zakonih so testno povezane.

Prvi je na današnjem dnevnem redu Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Za pokojninsko blagajno zagotovo velja silovita inercija in izjemna občutljivost, glede na to, komu so pokojnine namenjene. Iz tega razloga je potrebna posebna previdnost in potreben je tudi širok konsenz. Iz tega razloga smo se tega lotili na način, da je bil širši družbeni konsenz tudi dosežen. Tu imam v mislih odlično sodelovanje s člani Ekonomsko-socialnega sveta, ki so omogočili, da smo na koncu prišli do soglasne potrditve predloga.

Poglavitne spremembe, ki jih novela zakona prinaša, lahko strnemo v dva osnovna cilja. Prvi cilj sprememb je zagotovitev dostojnih pokojnin; tega bomo dosegli z dvigom odmernih odstotkov. Na ta način bomo zagotovili višje pokojnine za celotno obdobje prejemanja. Pri tem smo posebno pozornost posvetili zvišanju socialne varnosti najranljivejšim skupinam v okviru pokojninskega sistema, med katere spadajo prejemniki najnižje starostne pokojnine, invalidske pokojnine, družinske in vdovske pokojnine ter tudi nadomestila iz invalidskega zavarovanja. Drugi cilj je podaljševanje delovne aktivnosti, ki pa jo želimo doseči s spodbudami za ostajanje v zavarovanju in primernim prehodnim obdobjem. Delovna aktivnost nad 55 let je namreč med najnižjimi v Evropski uniji, ko pogledamo podatke za Slovenijo. Z vidika vzdržnosti sistema je ključno, da v naslednjih letih na tem področju dosežemo znaten premik. S to novelo bodo prihodnji upokojenci deležni za 10 ali več odstotkov višjih pokojnin, ob nadaljevanju delovne aktivnosti pa lahko še izdatno več. Posodobitev zakona vključuje tudi nujne spremembe na področju izvajanja poklicnega zavarovanja, v slovenski pravni red pa se prenašajo tudi določbe Direktive o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje, s čimer se bo zagotovilo višjo raven preglednosti delovanja v razmerju do zavarovancev in tako posredno pripomoglo tudi k višjemu zaupanju v ta sistem.

Naj kratko izpostavim bistvene spremembe.

V zvezi z dvigom odmernih odstotkov je predvideno, da bi v šestih letih, kolikor bi trajalo prehodno obdobje, za moške zagotovili dvig odmernega odstotka za 40 let pokojninske dobe s trenutnih 57,25 % na 63,5 %. Ta odstotek bi bil po poteku prehodnega obdobja tako enak za oba spola, pri čemer bi ženske letošnji odmerni odstotek v višini 63,5 % obdržale tudi v prihodnje. V kolikor te spremembe ne bi bilo, bi se namreč v naslednjih letih ženskam odmerni odstotek znižal na 60,25 %, s 1. 1. 2020 bi se znižal za dve odstotni točki. Velja omeniti tudi dvig odmernega odstotka za najnižjo pokojnino; za dopolnjenih petnajst let zavarovalne dobe, ki se bo dvignil iz trenutnih 26 % na sedaj 29,5 %. Nadalje bi izpostavil tudi dodatni odmerjeni odstotek v višini 1,36 % za vsakega otroka. S tem v zvezi odslej uvajamo možnost izbire na način, da se lahko nekdo na račun vzgoje otrok nekoliko prej upokoji v skladu z veljavnim zakonom, ali pa se odloči, da odela polnih štirideset let in je še dodatno nagrajen, z dodatnim odmerjenim odstotkom, ki pomeni dolgoročno izboljšanje posameznikovega socialnega položaja. Glede na razpoložljive podatke bomo s tem pomagali na starost predvsem ženskam, ki so najbolj na udaru, kar zadeva tveganje revščine. Naj omenim tudi dvig odmernih odstotkov pri ostalih pokojninah, tako pri družinskih kot pri vdovskih, pa tudi pri invalidskih pokojninah in invalidskih nadomestilih. Učinek teh sprememb bo prinesel med 10 in 15 % višje odmerjene pokojnine po zaključku prehodnega obdobja. Posodabljamo tudi tako imenovani dvojni status, kjer predvidevamo, da bi lahko nekdo, ki v prvih treh letih od izpolnitve pogojev za upokojitev ostane v zaposlitvi po novem prejemal 40 % pokojnine in ne več 20. Na ta način bo več posameznikov ostalo v zaposlitvi in sicer ne le za polni, temveč tudi za krajši delovni čas. To pomeni, da bodo odslej navedenega bonusa v sorazmernem delu deležni tudi tisti, ki bodo nadaljevali z delom vsaj v okviru polovičnega delovnega časa. Smo pa v zakon umestili tudi določene varovalke. Ena izmed teh preprečuje sočasno črpanje dohodka iz obeh blagajn, ko gre za morebitno dolgotrajno bolniško in sočasno prejemanje dela pokojnine. V povezavi s to spremembo smo dodatne odmerne odstotke za 41 do 43 let pokojninske dobe znižali iz 4 na 3 %, saj gre sedaj za kombinacijo koriščenja dvojnega statusa pa tudi povečevanja odmernih odstotkov. Gre torej za kombinirane spodbude, ki pomenijo tako višji sprotni dohodek na račun prejemanja dela pokojnine, kot tudi kasnejšo znatno višjo pokojnino za celotno obdobje prejemanja in kot rečeno, ne gre za obveze, temveč spodbude. Ministrstvo za delo, družine, socialne zadeve in enako možnosti je v pripravi sprememb zakonodaje kot že omenjeno pristopilo sistematično. Najprej smo na podlagi koalicijske pogodbe pripravili izhodišča, ki jih je potrdila koalicija, nato smo to nesli še na Ekonomsko socialni svet, ta je izhodišča potrdil, vzpostavil pogajalsko skupino, v kateri smo potem v osmih krogih pogajanj prišli do soglasja. V teh časih je to moram priznati redek in zelo dragocen dosežek in dobra popotnica predlogom, ki jih imate pred sabo in zagotovo potrebujejo širši družbeni konsenz. Bi pa na tem mestu želel posebej poudariti, da smo si bili socialni partnerji tekom pogajalskega procesa enotni, da bo treba v kratkem začeti s pripravo naslednjega paketa pokojninskih sprememb, pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pogajalska skupina na nivoju Ekonomsko socialnega sveta je ravno v ta namen ostala aktivna in s temi spremembami ni zaključila svojega dela. Proces sprememb zakonodaje torej še ni zaključen in čaka nas še kar nekaj dela, pri čemer ocenjujemo, da bi lahko že takoj po tem, ko bo zakonodajni proces tega paket ukrepov zaključen pristopili k nadaljnjim spremembam seveda ob upoštevanju zastavljenih obstoječih ciljev, ki so v zagotavljanju dostojnih pokojnin in podaljševanju delavne aktivnosti ter seveda ob pozornosti na to, da sistem ostaja dolgoročno finančno vzdržen. Veselim se vaših razprav v katerih bom tudi s sodelavci aktivno sodeloval tudi glede na to kaj je bilo danes še vloženo v obliki amandmajev. Verjamem, da imamo kar nekaj argumentov, ki jih moramo tekom današnje razprave izpostaviti, pojasniti, da bo dejansko predlog v takšni obliki kot je bil potrjen v smislu širšega družbenega konsenza na JSS tudi uspešno prestal zakonodajni postopek.

Hvala.

Hvala lepa za dodatno obrazložitev.

Želi besedo Zakonodajno-pravna služba? Doktor Katja Triller Vrtovec.

Beseda je vaša.

Hvala za besedo, lep pozdrav vsem.

K predlogu ZPIZ-2i smo dali pisno mnenje. Predlagatelj je precej pripomb upošteval in pripravil ustrezne amandmaje. Na nekaj pripomb pa je podal dodatna pojasnila. V zvezi z našim vprašanjem skladnosti predloga ZPIZ-2i z ustavnim fiskalnim pravilom je predlagatelj pojasnil predvidene dolgoročne javno-finančne posledice predlaganih sprememb pokojninske zakonodaje. V zvezi z našim vprašanjem kaj je namen ureditve položaja posameznikov z dvojnim statusom zavarovanca in upokojenca predlagatelj v dodatnih pojasnilih vztraja, da delna pokojnina in izplačilo dela pokojnine pomenita 2 različna instituta, ker sta urejena v 2 različnih členih in ker imata različno poimenovanje. Vendar pa hkrati v tabeli v pojasnilih priznava, da gre po vsebini v obeh primerih za izplačevanje določenega odstotka starostne pokojnine in da bo finančni učinek predlaganih sprememb pri enem institutu, konkretno gre za dvig izplačila dela pokojnine iz 20 na 40 %, dejansko ublažil finančne učinke drugega instituta, ki ga je uvedel z novelo ZPIZ-2b leta 2015. Konkretno je šlo za najmanj 25 % znižanje pokojnine tistim upokojencem, ki ob upokojitvi niso prenehali z delom. Na podlagi dodatnih pojasnil torej ugotavljamo, da pri predlaganih spremembah ureditve dvojnega statusa dejansko ne gre za 2 nasprotujoča si cilja hkratnega spodbujanja in omejevanja delovne aktivnosti, temveč za poskus omilitve finančnih učinkov zakonskih ukrepov, ki jih je predlagatelj sprejel leta 2015 in ki so sprožili več ustavnih sporov pred ustavnim sodiščem. Med njimi je do delne vsebinske presoje prišlo le v zadeva 1303/18, kjer je ustavno sodišče v odločbi z dne 18. septembra 2019 ugotovilo, da prehodne določbe ZPIZ-2b niso v neskladju z ustavo. Medtem ko je bila zadeva U136/16 iz leta 2016 zavržena zaradi prenehanja mandata skupine poslancev, ki so bili predlagatelji zahteve. Zadeva U1485/18, ki je bila na ustavno sodišče vložena konec lanskega leta, pa je še odprta. Ustavno sodišče torej obeh institutov, konkretno 40. člena ZPIZ-2 v povezavi z 39a. členom ZPIZ-2 še ni presojalo. V zvezi z našim vprašanjem ali predlagani ukrep dviga odmernih odstotkov pravico do socialne varnosti dejansko in učinkovito zagotavlja vsem uživalcem pravic, je predlagatelj pojasnil, da se obstoječim uživalcem višje pravice zagotavljajo z drugimi ukrepi in sicer z rednimi in izrednimi uskladitvami pokojnin, kar ni predmet predlaganih sprememb ZPIZ-2i. V zvezi s črtanjem 33. člena predloga ZPIZ-2i, v katerem je predlagatelj želel na novo urediti izplačevanje akontacije pokojnine, pa bi samo dodala, da bo vrnitev k sedanji ureditvi v 180. členu ZPIZ-2 skladna z ustavnimi procesnimi jamstvi le v primeru, če bo zavod tudi v praksi naloge za izplačilo akontacije spremenil v začasne odločbe, ki jih predvideva Zakon o splošnem upravnem postopku. Zavod k temu zavezuje že načelo pravne varnosti, ki je eden izmed načel pravne države in 2. člena ustave. Brez izdaje posamičnega akta posameznik namreč ne more učinkovito uveljavljati svoje materialne pravice do pokojnine, niti drugih procesnih pravic, na primer pravice do pravnega sredstva.

To je vse. Hvala lepa.

Hvala za dodatne pojasnitve.

Želi besedo predstavnik Državnega sveta? Gospod Tomaž Horvat, beseda je vaša.

Izvolite.

Lep pozdrav vsem skupaj!

Spoštovani poslanci, spoštovani predstavniki ministrstva in ostali vabljeni!

Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je predlog zakona obravnavala. Seznanila se je s ključnimi cilji predlaganih sprememb in dopolnitev veljavne zakonodaje, s stališčem Zveze društev upokojencev Slovenije in s stališčem Ekonomsko-socialnega sveta v okviru katerega je bila usklajena vsebina obravnavane novele. Komisija podpira predlagani dvig odmernih odstotkov za starostne, invalidske, vdovske in družinske pokojnine. Kljub zavedanju finančnih omejitev sistema komisija opozarja na realno podporo po višjem dvigu navedenih odstotkov, če bi se resnično želelo zagotoviti dostojni gmotni položaj prejemnikov posameznih vrst pokojnin. S sprejemom obravnavane novele bo res, da narejen pomemben prvi korak k zmanjšanju navedene vrzel a kot družba bi morali strmeti k temu, da se upokojencem v prihodnje zagotovi višjo stopnjo socialne varnosti.

Komisija razpravlja tudi o predlaganih ukrepih, ki se nanašajo na podaljševanje delovne aktivnosti oseb. V zvezi s tako imenovanim dvojnim statusom se je spraševala, če ne gre že za malo pretirani liberalni pristop in če se s tem ne odpira vrata možnim zlorabam sistema s strani posameznih zavarovancev. Opozorjeno je bilo, da smo v zadnjem desetletju prešli iz ene skrajnosti od obveznega upokojevanja v javni upravi na podlagi ZUJF do trenutnega predloga, ko se je zaposlenim kot v zasebnem sektorju daje zelo odprte možnosti za nadaljevanje svoje delovne aktivnosti. Ob tem pa se sploh ne upošteva omejitve ali želje delodajalcev. Komisija se je v razpravi dotaknila tudi vprašanja morebitne diskriminatorne zakonske ureditve pokojninske in invalidskega zavarovanja z vidika enakosti žensk in moški ter izenačevanja pogojev za upokojitev za različne skupine zavarovancev. V razpravi je bilo posebej izraženo pričakovanje socialnih partnerjev, da se je v okviru zakonodajnega postopka vsebine, ki so bile res intenzivno usklajevane ne bodo spreminjale. Prav tako je bilo izraženo pričakovanje, da bo pogajalska skupina Ekonomsko socialnega sveta, ki je sodelovala pri pripravi Novele ZPIZ-2i kot stalna pogajalska skupina nadaljevala svoje delo z namenom priprave nadaljnjih sprememb pokojninskega sistema. Komisija ugotavlja, da je takšnih vsebin, ki bi terjale čim prejšnje posege v obstoječo zakonsko materijo kar nekaj. Med drugim vprašanje celovitega urejanja področja invalidskega zavarovanja. Nekateri invalidi namreč prejemajo invalidske pokojnine v zneskih, ki ne presegajo niti osnovnega zneska minimalnega dohodka kaj šele raven minimalnega dohodka kaj šele raven minimalnih življenjskih stroškov. Vse pobude s strani Državnega sveta na to temo so bile za enkrat na žalost neuspešne. V razpravi komisije je bilo opozorjeno tudi na diskriminatorni položaj, v katerem so se po sprejemu ZPIZ-2 v letu 2012 znašle osebe s telesno okvaro, ki je nastala kot posledica poškodbe in bolezni izven dela in ki še vedno ni bil odpravljen. ZPIZ-2 v primerjavi s ZPIZ-1 namreč pravico do invalidnine daje zgolj zavarovancem, ki so telesno okvaro utrpeli, zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Del rešitve predstavlja seznam telesnih okvar, ki je v pripravi na Ministrstvu za zdravje in ki še vedno ni bil sprejet. Prav tako navedena problematika še vedno ni bila zakonsko ustrezno urejena izven sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kar je bilo sicer obljubljeno ob / nerazumljivo/ zakonodajo v letu 2012. Komisija je razpravljala tudi o vzporednih ukrepih na različnih področjih, ki bi jih bilo treba uvajati z namenom ohranjanja vzdržnosti iz sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja glede na znane demografske trende. Komisija se zaveda, da je večina predloženih zakonskih sprememb rezultat kompromisa med različnimi deležniki oziroma socialnimi partnerji. Ne glede na višja pričakovanja glede urejanja posameznih prej navedenih segmentov pokojninskega in invalidskega zavarovanja je komisija predlog zakona podprla.

Hvala.

Hvala za vašo razpravo.

Želi besedo predstavnik Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, gospod Marjan? Kasneje. Hvala lepa. Želi kdo od drugih vabljenih besedo? Bomo dali dami prednost, potem pa vam. Prosim, da se, zaradi magnetograma predstavite kdo ste in katero organizacijo zastopate.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo. Prihajam iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenija, moje ime je Urška Ahlin Ganziti

Uvodoma naj povem, da naša institucija pozdravlja rešitve o predlogu tega zakona, Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki pomenijo izboljšanja socialnega položaja upokojencev. Opozoriti pa želimo na problematiko višine pokojnine, ki jo prejemajo nekateri kmetje. V ta namen smo na naši zbornici pripravili amandma na 8 člen in na 123. člen predloga zakona. Z njim želimo zagotoviti višjo zagotovljeno pokojnino za zavarovance in upravičence, ki so dopolnili polno pokojninsko dobo, vendar je ta v pretežnem delu napolnjena z zavarovanjem za ožji obseg. Gre torej predvsem za problem kmetov, ki jim je država v preteklosti omogočala zavarovanje za ožji oseb, in sicer iz razlog njihovega slabega finančnega položaja, saj si širšega obsega pravic zavarovanja na podlagi opravljanja te svoje kmetijske dejavnosti sploh niso mogli privoščiti. V preteklosti je bilo takšnih kmetov kar nekaj. Danes jih je bistveno manj, vendar so tudi med aktivnimi kmetij še vedno takšni kateri pretežni del zavarovalne dobe predstavlja ožji obseg zavarovanja, kar pa je posledica politike te države. zagotovljena pokojnina oseb, ki so bili pretežni del zavarovalne dobe zavarovani za ožji obseg in so dopolnila dobo 40 let. V letošnjem letu znaša nekaj več kot 220 evrov, podatki statističnega urada za leto 2018 kažejo, da so bile osebe, katerih neto razpoložljivi dohodek na ekvivalentno odraslo osebo na mesec je bil nižji od 662 evrov, govorim za enočlansko gospodinjstvo oziroma 993 evrov, če govorim za dvočlansko gospodinjstvo, izpostavljanje tveganju revščine oziroma so živela pod pragom tveganja revščine. Mnogi kmečki upokojenci, predvsem pa ti zavarovani za ožji obseg, torej po večini živijo globoko pod pragom revščine. Kmetje so vključevali v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja s pričakovanjem, da si bodo s temi vplačili zagotovili finančno varnost za starost. Celo življenje so posvetili težaškemu delu na kmetiji, s katerimi so težko plačevali prispevke. Vsi ti kmetje pa danes svojo pokojnino ne dosegajo niti osnovnega zneska minimalnega dohodka določenega z Zakonom o socialno varstvenih prejemkih. Ta od 1. avgusta letos dalje znaša 402 evra in 18 centov. Poudarjam, da želimo spremembo ureditve le za tiste zavarovance in upravičence, ki sicer že sedaj izpolnjujejo pogoj glede pokojninske dobe določen v trenutno veljavnem tretjem odstavku 39. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Torej glede pogoja dobe, dobo izpolnjujejo. Hkrati pa se zavedamo, da morajo med zavarovanci, ki so plačevali prispevke za širši obseg in zavarovanci, ki so bili zavarovani za ožji obseg, obstajajo te razlike tudi pri obsegu in višini pravic. Zato temu primerno predlagamo nižji znesek zagotovljene pokojnine, in sicer v znesku 402 evra in 18 centov. Smatramo, da je utemeljen. Država, ki je vzpostavila sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne sme dopustiti, da so zavarovanci in upravičenci ob uveljavitvi pravic iz naslova tega zavarovanja upravičeni do pravic v bistveno, bistveno nižjem znesku kot jim ga zagotavlja preko sistema socialnih prejemkov. Čeprav teh dveh sistemov ne gre povsem primerjati med seboj, saj zajemata različni krog oseb, ne moremo mimo dejstva, da so najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, govorim o polni pokojninski dobi, odmerjene v bistveno, bistveno nižjem znesku kot na primer državna socialna pomoč. Prav tako je povsem nesprejemljivo, da se človeka, ki je 40 let vplačeval sistem pokojninskega zavarovanja pod pogoji, ki jih je določila ta država ob uveljavitvi pravic sili v sistem socialno varstvenih prejemkov, ker pravice do katerih je upravičen na podlagi preteklega zavarovanja, ne zagotavljajo dostojnega preživetja. Sistem socialno varstvenih prejemkov bi moral biti namenjen zgolj osebam, ki se v določenem trenutku v življenju znajdejo v situaciji, ko si niso sposobne zagotoviti sredstev za preživetje in ne za pridobitev dodatnih sredstev, ker jim njihovi dohodki za starost, za katere so varčevali dolgih 40 let, in sicer pod pogoji, ki jih je določila točno ta država, ne zagotavlja dostojnega preživetja. Dodatno pa naj pojasnim tudi da kmetje praviloma sploh niso upravičeni do socialno varstvenih prejemkov, na kmetiji namreč praviloma vedno obstaja dolžnost preživljanja, ki izhaja ne le iz zakonske dolžnosti, ampak tudi pogodbene. V letu 2017 je pričela veljati novela Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, govorimo o noveli ZPIS2C. Ta je zavarovancem, ki so dopolnili 40 let pokojninske dobe brez dokupa oziroma najmanj toliko kolikor je bila po prejšnjih predpisih določena najnižja doba za starostno upokojitev pri najnižji starosti zagotovila pokojnino v znesku 500 evrov. V letošnjem letu ta pokojnina znaša 530 evrov. Iz upravičenja do te pokojnine pa so bili takrat izločeni uživalci vdovske, družinske pokojnine, prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja in tudi zavarovanci, ki so pretežni del svoje zavarovalne dobe preživeli v zavarovanju za ožji obseg.

Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije smo prepričani, da gre za izjemno »diskriminatorno« določno. Sredstva, za pokritje razlike med pokojnino, ki bi zavarovancu pripadala glede na njegove vplačane spremembe in zagotovljenimi 500 oziroma 530 evri, prispeva državni proračun, od tega, pa preko javnih dajatev, prispevamo prav vsi državljani. Država je torej ob uveljavitvi pokojnine v višini 500 evrov, našla sredstva za izplačilo le te za določen krog zavarovancev, prav znotraj proračuna, zato ni nikakršnega razloga, da najnižja pokojnina v primernem znesku ne bi zagotovila tudi upravičencem in zavarovancem za ožji obseg, če so oziroma bodo izpolnili minimalni pogoj glede dobe. Po podatkih, s katerimi razpolagamo, je bilo v oktobru 2019 kmečkih upokojencev, ki so bili pretežni del zavarovalne dobe zavarovani za ožji obseg in so prejemali starostno ali invalidsko pokojnino, okoli 2 tisoč 700. Maksimalen strošek za doplačilo razlike bi po naših izračunih znašal 0,02 % celotne letne mase proračuna zavoda.

Zato, spoštovane poslanke, cenjeni poslanci, danes imate priložnost popraviti krivico, ki je bila kmetom storjena s sprejetjem novele ZPIZ-2C. Kmet je celo življenje posvetil težaškemu delu na kmetiji, mnogokrat na težko dostopnih, visokogorskih kmetijah, kjer je bilo plačilo prispevkov, dobesedno in resnično, trganje od ust. Ampak, ni obupal, ne. S svojim delom je dal zgled bodočim generacijam, ki še danes ohranjajo in razvijajo to panogo, s čimer si prizadevajo ne le za pridelavo hrane, za prav vse nas, pač pa tudi za poseljenost podeželja, razvoj odročnih krajev, ohranjanja kulturne krajine, običajev in predvsem tudi preprečevanje zaraščanja najbolj kvalitetnih zemljišč.

Zato vas prosim, da naš amandma povzamete kot amandma odbora, s tem boste namreč kmetu priznali njegovo vlogo v družbi in njegov doprinos k družbi.

Hvala lepa.

Hvala vam tudi za zelo dolgo predstavitev stališča. Ostale bi prosil, če malo krajše, ker drugače ne bomo do konca prišli, danes.

Besedo dajem gospodu… predstavite se, / nerazumljivo/ mi je vseeno…

Hvala lepa, predsednik, za besedo. Spoštovani poslanke, poslanci, spoštovani vsi ostali v tej dvorani.

Res, jaz bi se danes dotaknil tega dvojnega statusa, kar se dotika tudi tega predloga zakona o spremembah in dopolnitvah pokojninskega in o invalidskem zavarovanju. Glede na to, vi veste, da smo mi vseskozi nasprotovali temu, kar je pač že zdaj tudi pred nami tu na mizi. Seveda, želeli smo, da upokojeni obrtniki prejemajo 100 procentno pokojnino in seveda, če želijo nadaljevat svojo dejavnost, da plačujejo polne prispevke in davke. Ustavno sodišče je pač dejansko odločilo tako, da sicer to ni neustavno, kar predlaga Vlada oziroma, da lahko tudi, se pravi, Državni zbor ali Vlada, pač uredi tudi drugače, seveda, če to tudi hoče.

Sedaj je predlog na mizi 40 procentov, se pravi, enako za upokojene obrtnike ali pa za tiste, kateri tudi za delavce, kateri želijo po oziroma po delni upokojitvi, nadaljevat s svojim delom. Se pravi, da prejemajo polno plačo in seveda, 40 procentov pokojnine in da se tudi vsako leto, jim da dodatek 3 procente k tej pokojnini in v treh letih, do 63 leta, bi dobil 9 procentov več te pokojnine. Ja, to je v redu, navsezadnje, kaj »čmo«, tako so se odločili in tudi naši so do neke mere v tem tudi soglašali.

Drugo, pa postavlja se nam vprašanje. Glede na to da, naš predlog je bil, ko nekdo izpolni pogoje za upokojitev, tako starostno, z leti in seveda, z leti starosti, da bi moral prenehati oziroma se upokojiti in potem, če bi želel delodajalec ga zaposliti, da se lahko zaposli. Sedaj pa ta delovna pogodba mu nekako se ne prekine in delavec narekuje temu podjetju oziroma temu delodajalcu kdaj bo šel v pokoj, ali želi naprej delati ali ne. To pa moram reči, da je v nasprotju z neko vašo logiko in tudi našo glede zaposlovanja mladih ljudi. Zakaj? Nekdo, ko dopolni starostno pogoje za upokojitev, bo želel še delati naprej in seveda mu delodajalec tega ne bo mogel preprečiti oziroma mu mora to omogočiti. Na drugi strani pa delodajalec bi želel zaposliti mlajšo osebo, mu to osebe ne more zaposliti, ker dejansko mora dati tega upokojenca dol s poslovnega razloga ali kako drugače. Temu mi nasprotujemo, ni nobene varovalke, tako kot imajo druge države, da se delavec skupaj z delodajalcem določi ali bo delal naprej ali ne, ali ga ta delodajalec potrebuje. To se mi zdi, da je izredno, izredno pomembno, pomembno vprašanje in bi želel na to tudi odgovor.

Na drugo – očitek, ko mi pravimo, da te naši upokojenci imajo že tako ali tako nizke pokojnine, je očitek s strani mnogih, da so si malo plačevali. Res, verjetno res so si malo plačeval. Pač je nekako bilo v nekem drugem sistemu, v drugi državi, skupni državi, drugače – da je država določala po zavarovalnih razred. Pa če pustimo to, bom vas prašal drugače: kako pa, da imajo ostali upokojenci, ko so delali v proizvodnji v prejšnji državi, skupni državi Jugoslaviji, tako nizke pokojnine? A je njim, so tudi oni krivi za to, da so imeli nizke plače in do danes nizke pokojnine? Ne. Prej so bila vsa podjetja v državni lasti, to se pravi, da je bila država kriva za to, da so imeli tako nizke plače in pogojno imajo tudi danes nizke pokojnine. To se je treba vprašati. Po tisti, ki se danes bodo upokojili, so 40 let oziroma 20 let bili v delovnem razmerju v nekem drugem sistemu. 20 let, 19 pa imajo zdaj v tem sistemu. Zato tisto, da nam očitate, da smo sami krivi oziroma ti upokojeni obrtniki, ko imajo nizke pokojnine, da so sami krivi, ni res. Tudi delavci niso sami krivi. Pač smo bili prej v nekem drugem sistemu. Seveda pa se strinjam z vsem tistim, da pokojnine v Republiki Sloveniji so prenizke in vsak izmed nas, tako zaposleni in tako upokojenci, si zaslužijo v tej državi, se pravi dostojno pokojnino, dostojne plače za dostojno življenje. Tako bomo lahko govorili o dostojni državi in državi vredno človeka.

Hvala lepa.