Dobro jutro! Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Začenjam 63. sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji poslanci: gospod Ivan Hršak, gospod Franci Kepa, gospod mag. Branko Grims. Na seji pa kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo gospod Franc Breznik, ki nadomešča poslanko gospo Alenko Jeraj.

Obveščam vas, da sem na sejo vabljeni poslanci evropskega parlamenta iz Republike Slovenije ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče prav lepo pozdravljam. Tudi njim želim dobro jutro.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – TO JE ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA ZUNANJE ZADEVE, RAZVOJ, BRUSELJ 25. 11. 2019.

Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade dne 21. 11. 2019 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Prosim gospo Simono Leskovar, državno sekretarko na Ministrstvu za zunanje zadeve, da nam predstavni izhodišča. Izvolite.

Najlepša hvala, gospod predsednik. Dobro jutro vsem poslankam, poslancem, kolegom!

Dovolite mi, da vam na kratko predstavim potek zasedanja Sveta Evropske unije za zunanje zadeve v sestavi ministrov za mednarodno razvojno sodelovanje, ki se srečuje enkrat na predsedovanje in bo potekal naslednji ponedeljek v Bruslju in se ga bom tudi sama udeležila.

Na dnevnem redu so tri ključne točke, in sicer potekala bo razprava o prihodnji finančni arhitekturi Evropske unije na področju razvoja. Razprava bo potekala na podlagi poročila, ki ga je pripravila skupina na visoki ravni. Naslednja točka bo razprava o podpori državam na prehodu, torej v tranziciji. Tukaj bo debata osredotočena na dve državi, in sicer na Sudan in Etiopijo. In tretja točka bo enakost spolov in izobraževanje v razvojnem sodelovanju. Tukaj bo gost etiopski minister za izobraževanje.

V okviru 1. točke, in sicer prihodnje evropske finančne arhitekture za naložbe zunaj Evropske unije, torej na razvojnem področju je pripravljeno končno poročilo visoke skupine modrecev, tako imenovane voices persons group. Poročilo te skupine, ki jo je vodil avstrijski predstavnik ugotavlja, da je obstoječ sistem zelo razdrobljen, zapleten, da mu manjka prepoznavnosti. Poročilo predstavlja iztočnice za vzpostavitev bolj učinkovitega sistema, katerega glavni cilj bi moral biti trajnostni razvojni učinek. Izpostavljene oziroma predstavljene so tri možne institucionalne rešitve, in sicer prva je ta, da se ustanovi nova inštitucija pod okriljem Evropske banke za obnovo in razvoj. Druga je ustanovitev povsem nove inštitucije, ki bi jo skupaj ustanovila Evropska banka za obnovo in razvoj, Evropska investicijska banka, Evropska komisija in države članice. Tretja pa je nova inštitucija v okviru Evropske investicijske banke. Na tem zasedanju v tej razpravi bodo prisotni tudi visoki gostje, in sicer že prej omenjeni avstrijski predstavnik, ki je vodil to skupino modrecev, predsednik Evropske investicijske banke in predsednik EBRD. Na zasedanju namerava Slovenija, tako kot druge članice, izpostaviti načelno zadržanost do ustanavljanja novih inštitucij, zlasti če je to povezano z dodatnimi finančnimi sredstvi in zahtevami in predvsem potrebo po nadaljnji neodvisni analizi, ki bi pokazala katera opcija je najbolj optimalna. Glede na to se bomo mi, se Slovenija načelno zavzema za podporo oziroma iskanje rešitev v smeri tretje opcije, ki zagotavlja primerno vključenost Evropske investicijske banke, kar po prepričanju tudi Ministrstva za finance pri nas zagotavlja večji vpliv državam članicam. Obravnava nadaljnjih korakov s tem v zvezi se bo odvijala v okviru delovnih teles Sveta Evropske unije za finančne zadeve, torej ECOFIN, ki bo to potrdil, sprejel 5. decembra.

Potem glede 2. točke, če dovolite zelo na kratko, bo govora o pomoči državam v tranziciji s strani EU in držav članic. Kot rečeno, razprava bo osredotočena na Etiopijo, na gospodarsko tranzicijo, reformni proces, izzive in partnerstva, priložnosti za partnerstva tam, vključno z vključevanjem zasebnega sektorja in na Sudan. To bo nadaljevanje razprave, ki so jo zunanji ministri opravili 11. novembra in so potrdili podporo mirovnemu procesu, reformam, vključitvi žensk in mladih v doseganje dolgoročne stabilnosti. Naše stališče je, da mora biti pristop in prizadevanja Evropske unije za celostni pristop k podpori Etiopije in Sudana v tem tranzicijskem obdobju, predvsem pa tudi regije oziroma kontinenta. In vse varnostne aktivnosti morajo biti sinhronizirane oziroma iti z roko v roki s humanitarnimi in razvojnimi napori.

Glede enakosti spolov in izobraževanja v razvojnem sodelovanje kjer, kot sem že rekla, tudi bo gost minister za izobraževanje Etiopije, bo rdeča nit razprave osredotočena oziroma posvečena enakosti spolov in izobraževanju v Afriki širše. Minister bo pa predstavil izkušnje Etiopije. Tukaj tudi mi v okviru Agende 2020 in v skladu z mednarodni zavezami se zavzemamo za krepitev mednarodnih prizadevanj za doseganje enakosti spolov in potrebno pravico žensk v mednarodnem razvojnem sodelovanju. Na tem področju smo tudi mi aktivni, tudi v teh državah. Podpiramo njihove napore in predvsem opozarjamo na to čez sektorsko povezanost tudi z drugimi izzivi, ki so kot so podnebni. Hvala.

Hvala lepa, gospa Leskovar. Imate proceduralni predlog? Izvolite, gospod Zmago Jelinčič.

Hvala lepa. Jaz bi prosil naj se uporablja enakopravnost spolov, kajti enakost spolov ni. Jaz sem naravoslovec, farmacevt, mag. farmacije, pa točno vem kakšni so spoli, zato prosim ne govoriti neumnosti. Recite, enakopravnost spolov, ne pa enakost spolov.

Hvala lepa, gospod Jelinčič za vašo pripombo.

Odpiram razpravo kolegic in kolegov. Želi kdo besedo? Dr. Franc Trček.

Dobro jutro! Uvodoma bom rekel, da smo verjetno tisti, ki ne le v Evropski uniji, ampak tudi globalno, da imamo proračunsko razpravo in sprejemanje proračunov, pa predsednik ali pa predsednice vlade ni prisotnega na seji. Verjetno je krofe pekel. Gremo k tematiki današnjega dne.

Glede 1. točke in modrecev in inštitucij, glih toliko sem 5 let izdatno povohal EU in njene politike, ja, da pogosto si tudi modreci delajo bodoči šiht. Glede stališča Slovenije sem poskušal tu izluščiti stališče, dobro, malo mogoče proti opciji 3, ampak iz teh nekaj vrstic nekako izhaja, da mi ravno stališča nimamo glede tega. Na neki zaprti seji bi se mogoče pogovarjali tudi o tem, da bi kakšna inštitucija prišla v Slovenijo. Ampak se mi zdi, da ne znamo lobirati v tej smeri.

Vprašanje bi imel glede točke B, kjer v treh vrsticah zapišemo stališče in se drugi stavek glasi: Varnostne dejavnosti je treba dopolniti s humanitarnimi in razvojnimi napori za doseganje trajnosti sprememb na politični, gospodarski in socialni ravni, tako v Etiopiji kot tudi širše v regiji. Gospa državna sekretarka, s katerimi humanitarnimi in razvojnimi napori? To bi bilo moje vprašanje.

Sedaj če že neko stališče, berem tudi stališča drugih članic EU, se običajno opredeli ali nakaže kaj bi bila vsebina tozadevnih humanitarnih in razvojnih naporov. Upam, da me boste razsvetlili z odgovorom. Hvala.

Hvala lepa dr. Trček. Želi besedo še kdo? Če ne, potem dovolite meni eno kratko vprašanje.

Sicer bi se v začetku navezal na to kar je izpostavil dr. Trček. Jaz sem sicer razbral stališče Republike Slovenije glede 1. točke, se pravi nekako tudi iz poročila tako imenovanih modrecev, kot pravite oziroma saj je to čisto legitimno ime te skupine. Me pa zanima, zakaj in če je to res, da Republika Slovenija podpira tretjo rešitev. Mogoče bi bilo to vprašanje bolj namenjeno kakšnemu drugemu ministrstvu, ampak vseeno, če mogoče veste. Namreč, ravno s tega poročila je razvidno, da je ta tretja izbira, se pravi ustanavljanje hčerinske inštitucije najbolj tvegano, zlasti z vidika, če vemo, da mora hčer ne glede na to kje je ustanovljena nekako ubogati oziroma spoštovati pravila mame. Kakšno je vaše mnenje oziroma če mi lahko to dodatno pojasnite? Hvala.

Najlepša hvala za obe vprašanji. Dr. Trček glede humanitarnih in razvojnih naporov. Sedaj če sprašujete glede Slovenije, kaj bo Slovenija naredila v Afriki. Mi smo si prizadevali tudi za dvig sredstev za mednarodno razvojno pomoč, pa smo žal ostali v nekih omejenih številkah. In v skladu s temi slovenskimi zmožnostmi in z načrtom, ki ga imamo v okviru programa mednarodnega razvojnega sodelovanja, bomo delovali v tej smeri. Sudan in Etiopija nista na prioritetni listi Republike Slovenije. Smo pa tam vseeno prisotni. V Sudanu tudi s svojimi humanitraci. Če govorimo o humanitarni in razvojni pomoči celotne Evropske unije in nekaterih drugih članic tukaj, ta razprava v ponedeljek bo na ti dve državi osredotočena posebej zato, ker bosta svoje aktivnosti, tudi finančne, v obeh državah predstavljali Švedska, Etiopijo bo Švedska predstavljala, Sudan pa Nizozemska.

Glede finančnega okvirja in zakaj Slovenija načeloma podpira tako imenovano tretjo opcijo oziroma ustanovitev te inštitucije za podnebje in trajnostni razvoj, ki bi bila lahko dobra podlaga za nadaljnje delo. Mi v prvi vrsti pozivamo predvsem k temu, da preden bo odločitev sprejeta je potrebno nekaj neodvisne študije izvesti. In to bo tudi zaključek zasedanja ECOFIN 5. decembra, kjer bo poziv k izvedbi neodvisnih študij, da se bodo države članice lahko same in bolje odločile. Zakaj je od teh treh opcij, predstavljenih treh opcij, zakaj ta tretja za Slovenijo v tem trenutku, zakaj smo ji najbolj naklonjeni. Kot ste sam ugotovil, gospod Peček, je verjetno to vprašanje za neko drugo ministrstvo. Mi smo tukaj sodelovali z Ministrstvom za finance. Ministrstvo za finance meni, da skozi to bomo imeli kot Slovenija in kot države članice največji vpliv. Hvala.

Hvala lepa, gospa Leskovar, za vaša pojasnila.

Dr. Franc Trček, želite dodatno vprašanje, mnenje? Izvolite.

Ja, poglejte, hvala. Zakaj sem vas to spraševal, gospa državna sekretarka? Sredi preteklega mandata, zdi se mi, da sedim na seji Odbora za infrastrukturo in potem postane neka panika in me kličejo iz naše poslanske pisarne, me iščejo po bajti, ker je prišla ekspertna skupina OECD v Državni zbor, dejansko pogledati kako se Slovenija ukvarja s tozadevno razvojno pomočjo. In tam sta nekaj predsedujoča tedanjemu odboru za EU in OZP mencala in potem sem se jaz tam nekaj vlekel ven, ker sem se spomnil, da včasih kakšen faks za arhitekturo gre narediti kakšno osnovno šolo v Afriko. Seveda relativno niti ne tako velike države, kot ste jih omenil prej, obe, skozi razvojno pomoč trasirajo tako imenovano svojo mehko diplomacijo, gospodarske interese, pa če hočete tudi intel, skratka zbiranje informacij za tajne službe. Če celo Afriko pokrivamo še vedno iz ene ambasade, ja, potem smo tam, kjer smo. Vseeno hvala za odgovore.