Spoštovane gospe, cenjeni gospodje, dobro jutro! Začenjam 25. nujno sejo Odbora za finance.

Zaenkrat nisem prejel obvestil, da bi katerakoli članica ali član odbora bil zadržan in se danes seje ne bi mogel udeležiti. Prav tako nisem prejel nobenih obvestil o nadomeščanju članstva na seji.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - DOPOLNJEN PREDLOG PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2020, ki bo povezan z obravnavo Dopolnjenega predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2021. Predlagam namreč, gospe poslanke in gospodje poslanci, da v skladu z racionalnostjo poteka seje opravimo obravnavo obeh dopolnjenih predlogov proračunov za leti 2020 in 2021 skupaj, nato pa ločeno razpravljamo o vloženih amandmajih kvalificiranih predlagateljev k posameznima dopolnjenima proračunskima predlogoma. Odbor bo dopolnjena predloga državnih proračunov obravnaval na podlagi 160. člena Poslovnika Državnega zbora, v skladu s katerim matično delovno telo lahko svoje amandmaje najkasneje tri dni pred sejo Državnega zbora ter se opredeli do obeh dopolnjenih predlogov proračunov in do vloženih amandmajev.

Sejo odbora sem sklical v skladu z dogovorom, sprejetim na 49. seji Kolegija predsednika Državnega zbora z dne 8. novembra letošnjega leta ter časovnim potekom obravnave dopolnjenih predlogov proračunov.

Predlagateljica obeh dopolnjenih predlogov proračunov je Vlada.

Na sejo so vabljeni predstavniki Vlade Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Urada za makroekonomske analize in razvoj in Sodnega sveta Republike Slovenije, katerega predstavniki so se opravičili. Prav tako sta povabljena tudi Fiskalni svet in Državni svet.

Kot dodatno gradivo ste prejeli oceno Fiskalnega sveta glede skladnosti k obema predlogoma proračunov z dne 21. 10. 2019, oceno Fiskalnega sveta glede skladnosti k obema dopolnjenima predlogoma proračunov z dne 14. novembra 2019, stališče Vlade Republike Slovenije do ocene Fiskalnega sveta prav tako z dne 14. novembra 2019, dopis Sindikata upokojencev z dne 6. novembra 2019, mnenje Sodnega sveta k obema dopolnjenima predlogoma proračunov z dne 11. novembra 2019 in vložene amandmaje kvalificiranih predlagateljev k obema dopolnjenima predlogoma proračunov, in sicer poslanskih skupin Slovenske demokratske stranke, Nove Slovenije - Krščanskih demokratov in Levice ter dva pregleda vloženih amandmajev k dopolnjenima predlogoma proračunov za leti 2020 in 2021 z dne 14. novembra 2019.

Začenjam obravnavo obeh dopolnjenih predlogov proračunov. Za začetek dajem besedo ministru za finance dr. Andreju Bertonclju, da poda uvodno obrazložitev k obema dopolnjenima predlogoma proračunov. Gospod minister, izvolite.

Hvala lepa.

Spoštovani predsednik odbora, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Pred vami sta dopolnjena predloga državnih proračunov za leti 2020 in 2021. Pri njuni pripravi je Vlada smiselno upoštevala opozorila, izražena na sejah delovnih teles Državnega zbora in Državnega sveta in opozorila Fiskalnega sveta glede upoštevanja finančnih učinkov posameznih ukrepov, ki so bili sprejeti po posredovanju predlogov proračunov v Državni zbor.

Vlada je v dopolnjenem predlogu proračunov upoštevala paket davčnih sprememb oziroma tako imenovane davčne optimizacije, ki jih je Državni zbor sprejel 23. oktobra 2019. Te spremembe pomenijo sicer znižanje davčnih prihodkov iz naslova dohodnine, ki pa se uravnotežijo s povečevanjem obremenitve kapitala, delno pa z ukrepi za povečevanje učinkovitosti pobiranja javnih dajatev. Razbremenitev dela pa hkrati pomeni tudi krepitev kupne moči, preko višjih neto prejemkov naših državljanov, s pozitivnim vplivom na domačo potrošnjo.

Prav tako je v dopolnjenem predlogu proračunov smiselno upoštevan sklep, ki sta ga parlamentarna Odbora za infrastrukturo in okolje ter za gospodarstvo, sprejela 18. oktobra 2019. Vladi sta predlagala, da zagotovi zadostna sredstva za gradnjo zahodne obvoznice Slovenska Bistrica. Investicija v gradnjo zahodne obvoznice v Slovenski Bistrici, je ena izmed investicij, ki ima multiplikator za gospodarsko rast. Dopolnjeni predlog upošteva tudi določbe Zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki ga je Državni zbor sprejel 29. oktobra 2019, zato se predlagajo dodatna sredstva za povečanje števila mest v programih javnih del.

S predlaganimi dopolnitvami proračunov, se prihodki državnega proračuna za leto 2020 načrtujejo v višini 10,773 milijarde evrov, kar je 45 milijonov evrov manj, kot smo načrtovali v prvotnem predlogu proračuna. Za leto 2021 se prihodki glede na prvotni predlog ne spreminjajo in so predvideni v višini 11 milijard 111 milijonov, je pa zaradi spremembe zakonodaje, ki stopi v veljavo leta 2020, prišlo do sprememb znotraj kategorij prihodkov v letu 2021. Odhodki se v dopolnjenem predlogu proračuna za leto 2020 zvišujejo z 8 milijonov evrov na 10 milijard 358 milijonov evrov, v letu 2021 pa se ne spreminjajo. Proračunski presežek bo leta 2020 po načrtih tako dosegal 415 milijonov evrov oziroma 0,8 % bruto družbenega proizvoda, v letu 2021 pa je še naprej načrtovan v višini 657 milijonov evrov oziroma 1,2 % BDP.

Na tak način Vlada predlaga proračun, ki po strukturi in obsegu odraža realne možnosti izvajanja zakonskih obveznosti in postavljenih prioritet. Nekateri predlogi amandmajev, ki so bili vloženi, so sicer tehnično izvedljivi, vendar niso realni in kredibilni. Amandmaji, ki na primer znižujejo sredstva FURS ali posegajo v upravljanje centraliziranega premoženja MJU, direktno omejujejo vitalne funkcije države, kot sta pobiranje davkov in finančni nadzor, za katerega se vsi zavzemamo. Pri amandmajih na temo infrastrukturnih projektov, kot na primer državne ceste, zaupamo resornemu ministrstvu, da je določilo prioritete, glede na stanje na terenu in pripravljenost dokumentacije. Veliko amandmajev je všečnih, pa jih v okviru fiskalnih možnosti ne moremo uvrstiti v proračuna za naslednji leti.

Posebej bi poudaril, da proračun poleg integralnih sredstev omogoča še dodatne vire skozi posebne proračunske instrumente, ustanovljene na podlagi Zakona o javnih financah. Tako se proračunski programi sofinancirajo tudi s sredstvi proračunskih skladov, kot na primer Podnebni sklad, Sklad za vode, Gozdni sklad, Sklad za investicije v zdravstvu, Sklad koncesijskih dajatev študentov. Neporabljena sredstva teh skladov se prenašajo v naslednja leta. Stanje zbranih in neporabljenih sredstev na dan 31. 10. znaša preko 400 milijonov evrov. Ne nazadnje je velika večina obveznosti, ki so vključene v državni proračun, pogojena z zakoni, ki jih je sprejel ravno Državni zbor, tako da je manevrski prostor za dodatne potrebe, ki nedvomno obstajajo, na številnih področjih omejen.

Fiskalni svet je konec oktobra objavil oceno skladnosti predlogov proračunov za leti 2020 in 2021 s fiskalnimi pravili. Kot smo na Ministrstvu za finance pričakovali, ocena potrjuje, da sta predloga proračunov s pravili skladna. Raven izdatkov predlogov proračuna ne presega mej določenih spomladi z odlokom, raven izdatkov za sektor država pa te meje presega zgolj zaradi statistične prilagoditve, ki jo je statistični urad objavil konec septembra, torej po roku za pripravo sprememb odloka. Ocenjeni strukturni saldo je skladen z določbami zakona o fiskalnem pravilu in zahtevami pakta za stabilnost in rast. Rast izdatkov od katerih se uštejejo nekatere ciklične kategorije v letu 2020 ne presega dolgoročnega povprečja potencialne gospodarske rasti, kar je skladno z izdatkovnim pravilom Evropske unije. Dolg sektorja država se postopno znižuje proti meji 60 % BDP, ki izhaja iz pakta za stabilnost in rast in prvič v tem mandatu prvič po letu 2012 dosežemo tako imenovani maastrichtski kriterij. Fiskalni svet v svoji oceni opozarja na določena tveganja pri izvajanju fiskalne politike in opozarja na nekatere neskladnosti pri ocenah. Teh tveganj se na Ministrstvu za finance zavedamo. Tveganja namreč spremljajo vsakokratno pripravo proračunskih dokumentov, saj priprava temelji na napovedih in ocena gospodarskih gibanj in proračunskih tokov, še posebej negotova je ocena položaja gospodarstva v ciklu, kar je osnova na katerih temeljijo fiskalna pravila. Zato na Ministrstvu za finance situaciji sproti spremljamo in po potrebni ukrepamo, kar nam omogoča določbe Zakona o javnih financah. Ukrepamo lahko tudi v primeru sprejetja predpisov s takšnimi finančnimi učinki, ki bi ogrozili izpolnjevanje pravil. To se navezuje na ugotovitev fiskalnega sveta, da proračunski dokumenti ne vsebujejo učinkov vseh predlaganih oziroma veljavnih ukrepov. Dejstvo je, da je v pripravi proračunskih dokumentov potrebno določiti presečen datum za upoštevanje njihovih učinkov. Jasno pa je, da tako Vlada kot Državni zbor v času med predložitvijo proračunskih dokumentov Državnemu zboru in njihovo obravnavo ne počivata in lahko na različnih področjih sprejemata ukrepe, katerih finančnega učinka v pripravo proračunskih dokumentov ni mogoče z natančnostjo vključiti. Se je pa Vlada takoj po sprejemu davčne zakonodaje konec oktobra odzvala in pripravila dopolnjen predlog proračunov za leti 2020 in 2021, v katerega je vključila učinke v Državnem zboru sprejetih sprememb. Dovolite mi, da se dotaknem še bolj neoprijemljivih spremenljivk vodenja ekonomske politike in izpeljavo fiskalnega pravila v trikotniku, razvoj, ohranjanje gospodarske rasti in matematično izpolnjevanje formul. Kdo ima prav ali ne bo pokazal čas in ex post analiza. Prehitro zaviranje za restriktivno fiskalno politiko ali obratno z ekspanzivno pa ima lahko posledice v prihodnosti. Pomembno je najti nek interval zaupanja, mejo, ki spoštuje tako domače fiskalno pravilo kot upošteva predpostavke mednarodnega gospodarskega okolja. Zagotovo je ob omejitvah osrednji cilj Vlade Republike Slovenije ohranjanje gospodarske rasti in dvig produktivnosti. Toliko za uvod z moje strani. Hvala lepa.

Hvala, gospod minister. Naslednji dajem besedo direktorici urada za makroekonomske analize in razvoj, gospa Marijana Bednaš, izvolite imate besedo.

Najlepša hvala za besedo. Lepo pozdravljeni, spoštovani, spoštovane!

Na tem odboru sem že predstavila jesensko napoved in naša pričakovanja glede gospodarske rasti za leti 2020 in 2021 ostajajo v okvirjih jesenske napovedi. V zadnjih tednih so mednarodne inštitucije objavile svoje napovedi za gospodarsko rast v najpomembnejših trgovinskih partnericah, ki ostajajo zelo podobne predpostavkam, ki smo jih uporabili v jesenski napovedi. Kar pa zadeva nekatere druge spremembe sprejete v tem času, ukrepi Banke Slovenije za omejitev potrošniških kreditov bi vplivale na rast zasebne potrošnje v prihodnjem letu. Po naši oceni bi bila rast zasebne potrošnje nižja za okoli 0,3 odstotne točke vendar v kombinaciji z drugimi ukrepi, predvsem davčnimi spremembami – razbremenitvijo dohodnine, kjer je pozitiven vpliv na rast zasebne potrošnje, pa ocenjujemo, da bo rast zasebne potrošnje takšna, kot smo jo napovedali. Seveda razmere v mednarodnem okolju ostajajo negotove in uresničitev prepleta različnih dejavnikov oziroma tveganj, bi lahko vplivala na nižjo rast od predvidene, vendar pa v tem trenutku je najbolj verjeten scenarij ta, ki smo ga objavili kot osrednji scenarij jesenske napovedi, to je 3 % rast v letu 2020 in 2,7 % rast v letu 2021.

Toliko, hvala.

Hvala lepa.

Naslednji je na vrsti predsednik Fiskalnega sveta RS, gospod Davorin Kračun.

Izvolite, imate besedo.

Spoštovani gospod predsednik, minister, visoki zbor.

Fiskalni svet je, tako kot zakon predvideva, ocenil predloge proračunov za leti 2020 in 2021 s fiskalnimi pravili in tudi dopolnjene predloge proračunov.

Glede prvotnih predlogov proračunov je Fiskalni svet ugotovil, da formalno sicer ustrezata fiskalnim pravilom vendar je zaznal precejšnje neskladnosti med številkami s proračunov in pa siceršnjo zakonodajo, ki se sprejema oziroma, ki bi utegnila biti sprejeta in bi vplivala na izvrševanje proračunov. Prav tako je opozoril na znatna tveganja.

Vlada RS je na osnovi tega, tudi kot je že minister povedal, pripravila dopolnjen predlog in ugotavljamo, da so v določeni meri neskladja odpravljena in da je, v računovodskem smislu, kljub rahlemu poslabšanju, sta proračuna še vedno ostala v okvirjih fiskalnega pravila.

Kar je mogoče pohvalno je tudi to, da je predvideno zmanjšanje deleža javnega dolga v BDP, mnogo intenzivneje, kot to predvideva Pakt za stabilnost in rast. Ampak to seveda vse velja ob predpostavki, da bo rast prihodnje leto vsaj 3 %. S tem pa je povezano tudi prvo tveganje – že UMAR, ko je pripravil projekcijo 3 % gospodarske rasti, je pripravil tudi nižjo varianto b z nižjo stopjo gospodarske rasti, Ministrstvo za finance pa je pripravilo predlog proračuna, ki temelji na 3 % stopnji gospodarske rasti, torej na tej prvotni in uradni napovedi. Vse napovedi mednarodnih institucij predvideno gospodarsko rast za prihodnji 2 leti znižujejo in zato je na mestu previdnost. Oziroma v teh mednarodnih okoliščinah, ki lahko vplivajo na zmanjšanje rasti, se skriva pomembno tveganje za to, da lahko dejansko proračuni izskočijo iz predvidenih okvirjev in s tem tudi zapustijo varno cono fiskalnega pravila.

Prav tako niso odpravljena vsa tveganja, saj minister priznava, da tudi ni mogoče vseh tveganj odpraviti. Ampak kljub temu je treba opozoriti na to, da so v dopolnjen predlog proračunov vključene postavke s pozitivnim vplivom na saldo javnih financ, ki pa še nimajo ustrezne podlage v veljavni zakonodaji. Recimo znižanje odhodkov za transferje.

Potem o nekaterih ukrepih potekajo usklajevanja in ki utegnejo imeti vpliv na izvajanje proračunov, recimo izredna uskladitev pokojnin, nekatere. So pa tudi takšne zakonodajne spremembe, ki bodo na javne finance samo v manjši meri vplivale, na daljši rok pa lahko vzdržnost javnih financ pomembneje poslabšajo; poznamo ta problem iz razprave o spremembah pokojninske zakonodaje.

Tako, da bi bil tak proračun izpolnjen, torej, da proračun tudi v svojem izvrševanju ne bi skočil iz okvirov fiskalnih pravil, bo potrebne nekaj sreče, to je predvsem kar se tiče mednarodnih dogajanj, slovenskega izvoza in vpliva na bruto domači proizvod in s tem tudi na prihodke. Potrebne bo pa tudi mnogo modrosti, tako v Vladi kot v Državnem zboru, da pri sprejemanju ukrepov spoštujete začrtane proračunske okvire. Treba pa je priznati, da zaenkrat še nimamo začrtanega celovitega nabora politik za ustrezno zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ. Znano je tveganje, povezano s staranjem prebivalstva, oziroma to sploh ni tveganje, to je dejstvo, potem tveganja v zvezi z okoljsko problematiko, ki bo tudi zahtevala javnofinančni angažma. In tako se nam bo brez začrtanih dolgoročnih ukrepov za zagotavljanje vzdržnosti javnih financ zgodilo to, da bomo v katerem od naslednjih let prišli v situacijo, da bo treba krčiti investicije države, kajti to je tisti najlažji način, da javne izdatke spravimo v okvir javnih prihodkov, kar pa je seveda za razvoj države slabo. Zato ponovno pozivam k pripravi celovitega nabora politik za ustrezno zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ.

Še nekaj bi na koncu rad povedal. Fiskalna pravila zaenkrat še niso restriktivna, kajti omogočala so rast javnih izdatkov. Vendar trenutno imamo situacijo, ko ocenjujemo, da je predvidena rast bruto domačega proizvoda optimistična. In že zaradi previdnosti je prav, da javni izdatki, ki pa jih zagotavljamo s proračunom, rastejo počasneje kot pa predvideni javni prihodki, ki jih pravzaprav še ni in ki so povezani z močnimi tveganji. Tako ne glede na diskusije o teoretičnih kontroverzah glede ugotavljanja stanja v ciklusu že enostavno načelo previdnosti zahteva, da zagotovimo porabo manj, nekoliko na nižji ravni, kot pa upamo, da bodo visoki prihodki. To pa je tisti nominalni presežek, ki zagotavlja strukturno izravnan saldo, ki ga zahtevajo tudi fiskalna pravila.

Hvala lepa.

Hvala, gospod predsednik Fiskalnega sveta.

Prejel sem eno pooblastilo, in sicer poslanec Boris Doblekar nadomešča poslanca Andreja Širclja iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.

Zdaj sprašujem ministra za finance, ali želi morda pokomentirati stališče Fiskalnega sveta?

Če lahko, mogoče besedo, dve. Seveda ne bi polemiziral z mnenjem Fiskalnega sveta kot neodvisne institucije, bi pa poudaril, da se Ministrstvo za finance in Vlada zavedata vseh teh negotovosti v domačem in mednarodnem okolju; s temi negotovostmi je pač treba živeti. Situacija v mednarodnem okolju, poglejte, tudi napovedi gospodarske rasti se skorajda tedensko, mesečno spreminjajo, proračun pa sprejemamo le za 2 leti naprej, tako da v tem delu bi pa jaz vseeno, sicer sta obe organizaciji neodvisni, pa mogoče malce polemiziral, ko je ena neodvisna organizacija dobila napoved druge, kajne, torej, ko Fiskalni svet izrazi dvom v napoved Umarja, pa bi vseeno povedal, da številne napovedi - poleg Umarja – kažejo, da so bile Umarjeve napovedi tu kar dokaj točne, tako da jaz pretiranega pesimizma okrog tu ne bi trosil. Se seveda zavedamo vsi ohlajanja gospodarstva. Glejte, tudi v tem delu, Vlada ni potrebovala apela, Vlada je nemudoma, ko je bil popravek iz 3,1 na 3 odstotno gospodarsko rast, odreagirala, ko je direktorica Umarja predstavila to spremenjeno napoved in na isti seji sem jaz predlagal zmanjšanje izdatkov za 100 milijonov in je Vlada to potrdila. Vlada ima seveda še druga orodja za reagiranje, se zavedam, ampak vseh tveganj, ne v osebnem, ne v poslovnem, ne v proračunskem dogajanju pa ni možno vključit, ker če ne bi pa postali statisti. Gospodarstvo in proračuni so pa dinamična zadeva in seveda, se bo tudi Vlada v tem smislu, ki to skrbno spremlja, dinamično takoj odzvala na te spremembe, tako kot se je do sedaj.

Hvala.

Hvala, gospod minister.

Na ta način smo končali z uvodnimi predstavitvami in prehajamo na razpravo poslank in poslancev.

Ponovno poudarjam, da razpravljamo o obeh predlogih dopolnjenih predlogov proračunov za leti 2020 in 2021.

Sprašujem poslanke in poslance, kdo želi razpravljati? Ja, očitno boste vi, gospod Horvat, morali začeti.

Izvolite, kolega Jožef Horvat, imate besedo.

Hvala lepa, gospod predsednik. Lep pozdrav gospodu ministru, vsem ostalim odličnim gostom in tudi vam, kolegice in kolegi.

Ta odbor je imel res temeljito razpravo, tudi o amandmajih Nove Slovenije in Slovenske demokratske stranke, ko smo obravnavali oba predloga proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021. Tako da, verjamem, da se te razprave danes ne bodo ali pa vsaj v enem delu, se bodo ponovile, ker pač »repetitio mater studiorum est«.

Zahvaljujem se tudi v imenu Poslanske skupine Nove Slovenije, o oceni skladnosti dopolnjenega predloga proračunov za obe leti, ki jo je pripravil Fiskalni svet. Na tem mestu, gospod predsednik, se sprašujem, ne vem, če lahko dobimo s strani Vlade odgovor, običajno je Evropska komisija tudi glede znanega »six packa« dala - ki pač določa neko proračunsko disciplino – dala neko mnenje na proračun. Za enkrat tega ne vidim v gradivu, ne vem, kakšni so razlogi, ampak do plenarnega zasedanja Državnega zbora je še čas. Ampak, kot rečeno, ta odbor je opravil temeljito razpravo o najpomembnejšem dokumentu, kot ga mi vidimo, to je proračun in je soglasno pravzaprav sprejel tudi sklep, ki predlaga Vladi, torej da odbor predlaga Vladi, naj pri pripravi dopolnjenega predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2020 in 2021, prouči in v največji možni meri upošteva razpravo, stališča in predloge posameznih delovnih teles Državnega zbora, k predlogu proračunov.

Zdaj, ne bom zdaj šel v podrobnosti in analiziral, koliko je ta sklep realiziran, koliko ga je Vlada vzela resno, ampak, ta resnost je izjemno, izjemno nizka. Toliko o specifični teži parlamentarne demokracije v naši državi. Bilo bi modro, sem že večkrat povedal, da bi Vlada šla naproti, ja, tudi opoziciji kdaj pa kdaj, sploh pa manjšinska Vlada in bilo bi modro, da bi vsaj morda za kakšen milijon vsote, govorim o vsoti vsaj nekaj opozicijskih amandmajev, Vlada tudi sprejela. Govorim o 1 milijonu, govorim o desetinki promila državnega proračuna, ampak Vlada je rekla, ne, to kar predlaga opozicija, ni na mestu, da ne bom še nadaljeval, pač mi to tako razumemo. Okej. Mi pa razumemo tako, da če ni nobenih upoštevanj in nobenih priporočil, potem razumemo, da je ta proračun čisto v redu za Vlado, ki že eno leto in bo tudi naprej opravljala zgolj tekoče posle. Jaz se opravičujem za takšno retoriko, ampak mi to tako vidimo. Res je, da Državni zbor sprejme ali pa ne sprejme proračuna, ampak bilo bi dobro, da bi Vlada kdaj tudi prisluhnila tudi opozicijskih predlogom. Torej, kar je bilo tukaj razpravljano na seji, ko smo obravnavali predlog proračuna ni bilo upoštevano s strani Vlade nič, je pa Vlada upoštevala in tu dajem zvezdico, kljukico, dajem plus Vladi, ki pa je upoštevala sprejet sklep na Odboru za infrastrukturo za prepotrebno cesto pri Slovenski Bistrici.