Spoštovani zbrani!

Pričenjam z 12. redno sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter vas vse vabljene in druge navzoče, ki so se udeležili današnje seje prav lepo pozdravljam.

Na začetku bi rad povedal, da na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo, kolegico Ivo Dimic bo zamenjala kolegica Tadeja Šuštar, ki jo lepo pozdravljam tukaj na današnji seji.

Prihajamo na določitev dnevnega reda seje današnjega odbora. S sklicem seje 29. oktobra 2019, ste prejeli naslednji dnevni red:

1. točka – seznanitev s poročilom o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva, ribištva v letu 2018 v Sloveniji.

2. točka – pobude in vprašanja članov tega odbora.

Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za širitev dnevnega reda seje oziroma za umik, je ta določen kot je bil predlagan s tem sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – SEZNANITE S POROČILOM O STANJU KMETIJSTVA, ŽIVILSTVA, GOZDARSTVA IN RIBIŠTVA V LETU 2018 V SLOVENIJI.

K tej točki sem vabil: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Gospod državni sekretar, lepo vas pozdravljam; kmetijski inštitut Slovenije, tudi prav lepo pozdravljeni; Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, tukaj vidim predstavnika in Sindikat kmetov Slovenije, prav tako lepo pozdravljeni.

Kot gradivo ste s sklicem seje prejeli omenjeno poročilo. Za uvod v poročilo dajem najprej besedo predstavniku Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za podrobnejšo predstavitev poročila kot seveda tisti, ki ste pripravljali strokovne podlage in tudi samo poročilo pa bom dal besedo predstavnici ali predstavniku Kmetijskega inštituta Slovenije, ki je tudi pripravljavec poročila. Gospod državni sekretar, dr. Jože Podgoršek, izvolite, beseda je vaša.

Samo malo, imamo tehnično težavo. Trenutek. Vidim, da ne gre… / medsebojni pogovor/

Hvala lepa.

Naj uvodoma tudi sam pozdravim vse prisotne, spoštovane poslanke, poslanci, članice in člani odbora in kolegice in kolegi tudi iz ministrstva in ostalih inštitucij!

Bom poskušal biti kratek kolikor se da, glede na to, da je poročilo relativno dolgo, tako da, že uvodoma povem, da prav kratek bom težko, ampak vseeno. In bom potem tudi po tem uvodnem delu tudi z veseljem pojasnjeval, odgovarjal, če bomo le mogli, če bo v naši moči vedenju, bomo potem odgovarjali z veseljem na vprašanja.

In sicer, poročilo obravnava rezultate slovenskega kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2018. pripravljen je na podlagi podatkov statističnega urada, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter drugih virov, ki so bili na voljo do 31. maja 2019, izjemoma tudi pozneje, s katerimi podatki bom operiral, ki so novejši od tega, ki so navedeni v poročilu. Kmetijstvo skupaj z lovstvom, gozdarstvom in ribištvom, je v letu 2018 v skupni dodani vrednosti prispevalo 2,2 %, v let u 2017 – 2 %, k skupni zaposlenosti pa 7,2 %, torej leto prej 7,4 %. Delež zaposlenosti v kmetijstvu, podobno kot v zadnjih nekaj letih in kot tudi v drugih državah še naprej upada.

Po podatkih zadnjega strukturnega raziskovanja v kmetijstvu v letu 2016, se nadaljuje trend zmanjševanja števila kmetijskih gospodarstev, vendar že uvodoma poudarjam, da počasneje, bistveno počasneje kot v nekaterih drugih državah oziroma kot v povprečju v državah Evropske unije. V državah članicah EU-28, torej vseh članic je bilo v letu 2016 okoli 10,5 milijonov kmetijskih gospodarstev, kar je 15 % manj kot leta 2010. V Sloveniji je ta razlika bistveno manjša. Le na Češkem in Slovaškem pa beležimo povečano število kmetijskih gospodarstev, ostale države pa, kot že rečeno, so v tem obdobju zmanjševale. Najbolj Bolgarija, minus 45 %, Hrvaška minus 42 % in Italija minus 29 %. V Sloveniji smo v tem obdobju zmanjšali število kmetijskih gospodarstev zgolj za 6 % oziroma za 6 %. Ob nekoliko večjem obsegu kmetijskih zemljišč še v uporabi, kot leta 2013, tako povprečno kmetijsko gospodarstvo v Sloveniji obdeluje 6,9 hektare kmetijskih zemljišč v uporabi. Leta 2013 – 6,6, torej smo zrasli v povprečju za 0,3 hektare. Povprečje v starih državah članicah Evropske unije je 28 hektarov, v novih pa osem hektarov, torej skupno povprečje je pa vseh 28 držav je pa 17 hektarov. Še vedno imajo največje povprečje kmetijska gospodarstva na Češkem s povprečno velikostjo 132 hektarov, izboljšanje velikostne strukture pri nas je posledica zmanjšanja števila in pa hkratnemu povečanju kmetijskih zemljišč v uporabi. Še vedno v Sloveniji ostaja in bo verjetno tradicionalno in tudi v bodoče ostajala živinoreja kot prevladujoča proizvodna usmeritev. Z živinorejo se ukvarja 80 % vseh kmetijskih gospodarstev in smo po deležu druga država takoj za Irsko po številu kmetijskih gospodarstev, ki se ukvarja z živinorejo glede na vsa kmetijska gospodarstva. Povprečno število glav velike živine, torej GVŽ, na teh gospodarstvih je 7,5 povprečje v Evropi vseh 28 držav je 22,9. v primerjavi z letom 2013 se je povprečno število na gospodarstvih povečalo za približno 5 %, kar je večinoma posledica opaznega povečanja števila govedi in perutnine, skupno število GVŽ pa se je zmanjšalo za 1 %, k temu pa verjetno najbolj pripomore upad prašičereje.

Slovenija je tudi edina država v EU z manjšim deležem njiv, 38 % jih imamo kot deležem rajnega travinja, 58 % ga imamo, zaradi česar je paša živinoreje tradicionalna kmetijska panoga in bo tudi verjetno kar še nekaj časa ostala. Na kmetijskih gospodarstvih je v letu 2018 delalo 77,9 polnovrednih delovnih moči, PDM, kar je za 1 % manj kot leta 2017. Tudi v EU-28 se je število PDM na kmetijsko gospodarstvo zmanjšalo za 8 %, pri čemer pa se je nekoliko izboljšala produktivnost dela, merjena s številom polnovredno delovnih moči na 100 hektarov kmetijskih zemljišč v uporabi in sicer povprečje v Evropi je 16,7. Povprečno kmetijsko gospodarstvo v Evropi, Evropa 28. držav zaposluje 0,9 polnovrednih delovnih moči, v Sloveniji pa 1,1 polnovrednih delovnih moči. V Evropi povprečno 1 polnovredna delovna moč obdeluje 19 hektarov, v Sloveniji 5,9 hektarov kmetijskih zemljišč v uporabi. Torej glede učinkovitosti nedvomno zaostajajo naša slovenska kmetijska gospodarstva, glede na povprečje Evrope, vendar k temu nedvomno pripomorejo tudi naše naravne danosti in tudi struktura kmetijskih gospodarstev, ki jih imamo.

Torej starostna struktura gospodarjev ostaja še naprej neugodna. Povprečna starost gospodarjev je 57 let. Leta 2013 je bila 56 let, torej se nam še celo malo poslabšuje. Zaskrbljujoče tudi za nas je predvsem dejstvo, da se med tistimi, ki delajo na družinskih kmetijah, zmanjšuje delež mladih od 25 let in povečuje delež starejših od 65 let. V zadnjih letih je opazno zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje, ki se kaže v racionalnejši rabi pesticidov in mineralnih gnojil. V večjem deležu metuljnico, kolobarju in povečanju nekaterih manj zastopanih kmetijskih rastlin v setveni strukturi. V letu 2018 so se znova povečale površine kmetijskih zemljišč namenjene ekološkemu kmetijstvu. Obsegale so skoraj 48 tisoč hektarov, kar je 10 % vseh kmetijskih zemljišč še v uporabi, v strukturi še vedno prevladuje trajno travinje in v ekološkem in prestrukturiranih imamo okoli 5 % kmetijskih gospodarstev kot kmetij. V letu 2018 je bilo s kmetijsko pridelavo bistveno bolj ugodno kot leta 2017. 2017 vemo, zlasti na področju vinogradništva, sadjarstva, drugo leto velike pozebe. 2018, ravno na področju sadjarstva, celo beleži rekordne pridelke v daljšem časovnem obdobju, kar pomeni, da je bilo ugodnejše pri večini rastlin oziroma bomo tudi pojasnili kje. Obseg kmetijske proizvodnje se je po začasnih statističnih podatkih povečal za skoraj petino in je tudi 12 % nad povprečjem zadnjih petih let, pri čemer je bil obseg rastlinske pridelave v letu 2018 večji za 36 %, obseg živinoreje pa se je ohranil na ravni predhodnega leta, torej predvsem rastlinski del je bil v letu 2018 relativno ugoden. Leto, kot sem že rekel, 2018, je bilo rastlinski pridelavi mnogo bolj naklonjeno kot prihodnje leto. Kot smo že omenili, je bilo 2017 zaznamovano z močno pozebo v trajnih nasadih. Letina sadja je bila najboljša doslej, še posebej pri jabolkih, pridelanega je bilo skoraj 5-krat toliko sadja kot leta 2017, čeprav je to slaba primerjava, ker 2017 je bilo izrazito slabo leto zaradi pozebe. V intenzivnih sadovnjakih smo pridelali v lanskem letu 105 tisoč ton jabolk. Rekordna je bila tudi letina grozdja, tako po količini in tudi po kvaliteti. Pridelali smo 42 % več grozdja kot leta 2017 in tudi več, 28 % več od petletnega povprečja. Tudi za večino njivskih posekov je bila letina boljša. Hektarski pridelki so bili večinoma nadpovprečni tudi z daljšim časovnim obdobjem. V povprečju so bili skupni pridelki pri večini skupin kmetijskih rastlin večji, razen pri večini vrst trdnega žita, suhih stročnicah, krompirju in oljnicah.

Površine kmetijske zemlje v rabi. Na kmetijskih gospodarstvih se je glede na leto prej nekoliko zmanjšalo na 477,3 tisoč hektarov, torej za slab odstotek se je površina kmetijskih zemljišč v uporabi zmanjšala in sicer, najbolj površina njiv in vrtov za 1,2 % kjer je bilo več površin namenjenih le pridelavi zelene krme iz njih in pa hmelja. Površina trajnih nasadov ostaja skoraj enaka kot v predhodnem letu, torej 27,8 tisoč hektarov. Več kot polovica njiv je bila namenjena pridelavi žit, predvsem koruze za zrnje in pšenice.

V živinoreji v letu 2018 beležimo povečanje prirasta pri drobnici, večja je bila tudi proizvodnja jajc. Prirasta pri prašičih in pitanih piščancih sta ostala blizu ravni leta 2017, med tem, ko se je prirast govedi zmanjšal, manjša je bila tudi prireja mleka, za dober odstotek manjša prireja mleka, vendar smo še vedno na zelo dobrem stanju kar se tiče samooskrbe, še vedno več mleka pridelamo, konkretno več mleka pridelamo kot ga pa tudi pojemo. Po izrazito slabi letini leta 2017, se je proizvodnja medu povečala in bila opazno boljša od povprečja zadnjih desetih let, v lanskem letu smo natočili okoli tisoč 750 ton medu. Število govedi se je zmanjšalo za 1 %, upadanje števila prašičev pa se je generalno ustavilo, stalež drobnice pa je podoben kot leta 2017.

Pogledam, če želimo dobiti informacijo tudi kaj te številke pomenijo z vidika domače porabe in na koncu tudi samooskrbe je prav, da še te podatke pogledamo. In sicer, domača poraba se je v lanskem letu precej povečala pri sadju za 24 %, pri pšenici za 5,2 %, pri rži za 9,1 %. Med živalskimi proizvodi pa pri kravjem mleku za 4,4 %, medu za 23 %. Največja poraba na prebivalca doslej je bila zabeležena pri sadju 151,8 kilograma, še nikoli do sedaj toliko in zelenjavi, 117 kilogramov na prebivalca na leto. Poraba mesa se je malenkost zmanjšala, predvsem zaradi manjše porabe govejega mesa, med tem ko se je poraba perutninskega mesa povečala in tudi tukaj beležimo največjo rabo doslej, 31,4 kilograme, poraba prašičjega mesa pa je na ravni prejšnjega leta. Zmanjšala se je poraba koruze, krompirja, sladkorja in jajc, rahlo pa se je povečala poraba riža. Poraba mleka se je po triletnem zmanjševanju povečala in bila nad ravnjo povprečja zadnjega petletnega obdobja, mleka pojemo okrog 220 litrov v kilogramu na prebivalca.

Stopnje samooskrbe, ki zaradi sprememb v obsegu pridelave in porabe med leti precej nihajo, so bile v letu 2018 višje kot leto prej pri žitu. Dosegli smo 68 % samooskrbo, znotraj te skupine je bila stopnja samooskrbe s pšenico 40 %. Pri koruzi smo 87 % v samooskrbni. Pri zelenjavi je bila v lanskem letu 39 % samooskrba, pri sadju 48 %, če izvzamemo jabolka, pri jabolkih smo bili več kot 100 % samooskrbni, in pa tudi se je rahlo znižala pri mleku. Malo manj smo ga namolzli pa malo več smo ga pojedli. Domača prireja je bila večja od domače porabe, kot sem že rekel, pri mleku, stopnja samooskrbe je 128 %, meso, govedine in perutnine pri obeh stopnja samooskrbe 109 %, pri vseh ostalih pomembnejših kmetijskih proizvodih pa je bila, kot sem že tudi prej omenil, stopnja samooskrbe manjša od 100 %. Cene kmetijskih proizvodov na agregatni ravni so se v letu 2018 nekoliko znižale v primerjavi z letom 2017 so bile v povprečju nižje za 0,6 %, pri čemer so se znižale predvsem cene rastlinskih pridelkov, cene živalskih proizvodov pa so ostale na podobni ravni. Cene rastlinskih pridelkov so bile na skupni ravni leta 2018 za 1,6 % nižja kot leta 2017, še vedno pa precej višja od povprečja cen zadnjih nekaj let. V povprečju so se lani najbolj znižale cene sadja, seveda kar je posledica visokih odkupnih cen v predhodnem letu in pa rekordnega pridelka v letu 2018 ter cene oljnic in grozdja, oboje za 5 %. Pri vseh ostalih pomembnejših rastlinskih pridelkih so se cene v primerjavi s predhodnim letom zvišale, najbolj pri krompirju, hmelju, pri obojih za 8 % in zelenjadnicah za 7 %. V živinoreje so cene ostale na ravni predhodnega leta in na ravni povprečja zadnjih nekaj let. Cene jagnjet, perutnine, kravjega mleka in jedilnih jajc so ostale blizu ravni predhodnega leta. Občutno so se znižale le cene prašičev, ki so bile še vedno na ravni povprečja zadnjih nekaj let. Naj omenim, da pa v letošnjem letu beležimo ravno pri prašičih rekordno visoke cene prašičjega mesa. Zvišale so se cene govedi, v lanskem letu za 2 % in so bile med višjimi v zadnjem obdobju. Cene kmetijskih pridelkov so se torej v letu 2018 nominalno agregatno znižale, cene proizvodnih input-ov za kmetijstvo pa so se žal zvišale, zvišale za 3,8 %. Med pomembnimi skupinami so bile višje cene energije, mineralnih gnojil, krmil, nižje pa cene semen in sadik. Torej cenovno stroškovno razmerje v kmetijstvu se je leta 2018 v primerjavi s prejšnjim letom poslabšalo. Po začasnih podatkih z / nerazumljivo/ najnovejšimi podatki, tukaj pa bodo podatki malo drugačni kot so bili v tem poročilu, so se ekonomski rezultati kmetijstva v letu 2018 izboljšali v letu 2018 v primerjavi z letom prej in so bili realno najugodnejši doslej. Realno je bila neto dodana vrednost kmetijstva višja za 58 %, faktorski dohodek pa za 22 %. Ob občutno večji vrednosti proizvodnje, okoli 1,37 milijarde in nekoliko višji vmesni potrošnji je faktorski dohodek v letu 2018 znašal približno slabih 600 milijonov ali pa 596 milijonov evrov oziroma 7 tisoč 600 evrov na polnovredno delovno moč, v gradivu mislim, da je 6 tisoč 900 evrov na polnovredno delovno moč. Povečanje za 23 % glede na leto 2017. Povečanje dohodkov je predvsem posledica porasta fizičnega obsega v rastlinski pridelavi ob izrazito manj ugodnih, cenovno stroškovnih razmerjih na agregatni ravni.

Poglejmo še nekaj neposrednih plačil proračunskih izdatkov. V letu 2018 se je v okviru neposrednih plačil nadaljevalo izvajanje shem kot so osnovno plačilo, zelena komponenta, dodatek za mlade kmete, plačila za območja z naravnimi omejitvami in shema za mlade kmete. Ob tem so imela kmetijska gospodarstva možnost uveljavljati tudi proizvodno vezana plačila za trdna žita, zelenjadnice, rejo govedi in proizvodnjo mleka v gorskih območjih. Višina nacionalne ovojnice se je zaradi pravila zunanje konvergence zmanjšala na 135,1 milijon, torej za slab milijon. Nadaljevalo se je tudi izvajanje ukrepov opredeljenih v programu razvoja podeželja. Do konca leta 2018 je bilo za ukrepe in tehnično pomoč odobrenih 639 milijonov evrov oziroma 58 % razpoložljivih sredstev, izplačanih pa 40 %, torej 443 milijonov evrov. Najnovejši podatki, do konca letošnjega avgusta je bilo odobrenih okoli 70 % in izplačanih okoli 50 % sredstev. Torej lani smo govorili o odobrenih 58 , letos že 70 in izplačanih lani 40, letos že 59,6 mislim, da je številka bolj točna.

Proračunska izplačila državnega proračuna povezana s kmetijstvom so bila v letu 2018 za 15 % višja kot leta 2017, pri čemer so se za 23 % povečala izplačila iz državnih sredstev in za 12 % izplačila iz proračuna EU. Glavni razlogi za povečanje proračunskih sredstev so bili večje črpanje sredstev PRP za kar 34 % glede na predhodno leto, v različni dinamiki izplačil in izplačila tudi za naravne nesreče, predvsem iz nacionalnega proračuna. Delež financiranja ukrepov s strani EU se je tako zmanjšal na 69 %, leta 2017 je bil 71 %, kar je predvsem posledica večjih izplačil nacionalne proračunske rezerve, kot sem že omenil, za sanacijo posledic naravnih nesreč v letu 2017, pozebe, in pa tudi suše. Za ukrepe politike razvoja podeželja in kmetijske strukturne politike je bil v letu 2018 iz proračuna izplačanih 156 milijonov evrov, torej 34 % več kot sem že prej omenil kot leto 2017, potem od tega dobra polovica za ukrepe, ki zagotavljajo okoljske in druge družbene koristi. Izravnalna plačila povezana z naravnimi omejitvami, okoljem, ekološko kmetovanje in dobrobit živali. Izplačila za ukrepe, ki so namenjeni krepitvi konkurenčnosti agroživilstva so bili v letu 2018 za skoraj 2,4-krat višja kot leta prej in so bila v višini slabih 60 milijonov. Temu so prispevala plačila za posodabljanje in prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev, zlasti izplačila za male kmetije in večje podpore za naložbe v posodobitev kmetijskih gospodarstev.

Poglejmo še zunanjo trgovino z agroživilskimi proizvodi. Krepitev gospodarstva je znova vplivala tudi na skupno blagovno menjavo agroživilskih proizvodov, ki se je po podatkih v letu 2018, povečala za 7 %, pri čemer je bil izvoz večji za 11 %, uvoz pa za 5,2 %. Torej pokritost uvoza z izvozom je zrasla na 57,7 %, v vašem tem gradivu je še podatek 57,1 %, torej minimalna razlika. Ob tem pa se je nekoliko zmanjšal primanjkljaj, ki je znašal dobro milijardo evrov, tisoč 37 milijonov evrov, leta 2017 pa tisoč 61 milijonov evrov. Izvoz v letu 2018 se je vrednostno povečal, v vseh najpomembnejših skupinah, agroživilskih proizvodov, razen skupin živih živali in pa sadja. Najbolj se je povečal v skupini ostanki in odpadki živil, krma in sicer za 34 % ter v skupini kava, čaj, začimbe, kjer je bil višji za 53 %. Med pomembnimi skupinami pa smo beležili RAC izvoza pri skupinah razna živila 14 %, mesa in skupine pijača, alkohol in kis za 12 %, izdelki iz mesa za 10 %, izdelki iz žit, moke, škrobe in mleka za 6 %. Tudi uvoz je bil v lanskem letu večji kot leto poprej, najbolj se je povečal uvoz raznih živil za 9 %, pijače, alkoholi in kis ter ostanki in odpadki živil, krma, oboje za 8 %, mleko in mlečni izdelki, predvsem izdelki za 6 %, meso za 3 %, vrtnine za 2 %. Lani pa se je zmanjšal uvoz sadja za 5 %, ker smo ga imeli tudi v Sloveniji dovolj. Torej Slovenija ostaja vrednostno neto uvoznica pri večini carinskih tarif agroživilskih proizvodov.

Vrednostni presežek v blagovni menjavi je bil tudi v letu 2018 dosežen pri izdelkih iz mesa in živih živali. Od leta 2013, ko je Hrvaška postala članica EU, znaša delež blagovne menjave za EU okoli štiri petine. Velik del blagovne menjave je tudi prej potekal s sosednjo Hrvaško.

Poslovanje živilsko-pridelovalne dejavnosti v letu 2018 kaže, da so se razmere po desetletju izrazitih nihanj ustalile. ŽPI prispeva k dodani vrednosti slovenskega gospodarstva 1,5 % k skupni zaposlenosti 1,7 %. Obseg proizvodnje v dejavnosti proizvodnje živil je po treh zaporednih letih opazne rasti rahlo stagniral, obseg v dejavnosti proizvodnje pijač pa občutno povečal. Agregatna rast vseh pridelovalnih dejavnosti je bila okoli 5 %. Sicer je to nekoliko manj kot v prihodnjih treh letih, kaže na ustavitev gospodarske konjunkture. Proizvajalčeve cene živil so se v letu 2018 nominalno zvišale za 1,1 %, cene pri proizvajalcih pijač pa so se nominalno znižale za 0,6 %. Živilsko-pridelovalna industrija je v letu 2018 končala z neto čistim dobičkom v višini dobrih 100 milijonov evrov, 100,4 milijone evrov. Leto poprej, 81 milijonov evrov.

Naj navedem še nekaj podatkov glede ukrepov kmetijske politike. V letu 2018 se je nadaljevalo izvajanje shem neposrednih plačil, torej osnovno plačilo, zelena komponenta, dodatek za mlade kmete, plačilo za območja z naravnimi omejitvami in vzporedna shema, kot sem že prej omenil, tudi za male kmete. Tako kot v preteklih letih so bili tudi v letu 2018 po obsegu sredstev najpomembnejši ukrepi na trgu vina, ki zajema podpore prestrukturiranja vinogradniških površin za 228 hektarov v lanskem letu in promocije vina na tretjih trgih. Prvič smo začeli izvajati novo šolsko shemo kot združenje prejšnjih dveh, sadje in zelenjave ter mleko, kjer je bilo razdeljenih 481 ton svežega sadja in zelenjave, 7,6 ton pridelanega sadja in zelenjave, 164 ton mleka in slabih 40 ton mlečnih izdelkov. Vsebine posameznih shem neposrednih plačil se v primerjavi z letom 2017 niso pomembneje spremenile, osrednja shema ostaja osnovno plačilo v obliki plačilnih pravic. Nadaljevalo se je izvajanje zelene komponente, ki je obvezna, nosilcem kmetijskih gospodarstev so bila na voljo plačila za mlade kmete, OMD plačila, proizvodnjo vezana plačila in shema za mlade kmete.

Gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči. Naj omenim, da ministrstvo vodi evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč. Trajni travniki, barjanski travniki in z drevesi zarasle kmetijske površine so v letu 2018 zavzemali 54,1 % vseh kmetijskih zemljišč, sledijo njive s 26 %, ekstenzivni sadovnjaki 4,2 %, vinogradi 2,7 % in intenzivnimi sadovnjaki 0,6 %. Leta 2018 je skupna površina kmetijskih zemljišč v uporabi v OMD znašala, območje z omejenimi dejavniki znašala 451 tisoč hektarov, torej tudi četrtine Slovenije. Leta 2018 je skupna površina kmetijskih zemljišč še uporabi na območju Nature znašala 148, dobrih 148 tisoč hektarov, skupna površina kmetijskih zemljišč še v uporabi na zavarovanih območjih, parki, pa je bila leta 2018 – 68 tisoč hektarov. Na vodovarstvenih območjih imamo 93 tisoč hektarov kmetijskih zemljišč, od tega na VV-1, torej najbolj zavarovanih območjih 2 tisoč 400 hektarov kmetijskih zemljišč.

Površina gozdov po podatkih za leto 2018 znaša milijon 194 tisoč hektarov oziroma zajema 58,9 % površine Slovenije. V lanskem letu je bilo v slovenskih gozdovih posekanih 6,1 milijona kubičnih metrov lesa, od tega 4,4 milijona iglavcev in 1,7 milijona listavcev, v primerjavi z letom 2017 se je posek povečal za 1,1 milijon kubikov za 20 %, kar je nedvomno posledica sanitarnih sečenj, ki so se v slovenskih gozdovih, ne glede na lastništvo, dogajali. V letu 2018, so bila v gozdovih vseh lastništev skupno opravljena negovana dela na površini 3 tisoč 700 hektarov, kar je primerljivo s predhodnim letom. Glede na letni program vlaganj v gozdove je to žal samo 39 % negovalnih del glede na načrtovano nego v gozdno-gospodarskih načrtih pa 29 odstotkov. Zgrajenih je bilo 10,5 kilometra gozdnih cest, torej kilometer in pol več kot v letu 2017, skupna dolžina gozdnih cest tako znaša 12 tisoč 625 kilometrov. Za njeno vzdrževanje je bilo v letu 2018 iz vseh razpoložljivih virov porabljenih 6,04 milijone, torej dobrih 6 milijonov evrov, torej kar je za 28 % več kot v letu poprej. To je rezultat dviga katastrskega dohodka in višjih izplačil za nadomestilo za vzdrževanje gozdnih cest lastnikov gozdov in tudi državnega proračuna, večjega dela državnega proračuna in v nekaterih občinah tudi občine prispevajo lastna sredstva za vzdrževanje gozdnih cest in vsota v lanskem letu je bila dobrih 6 milijonov. Že nekaj let zapovrstjo je proizvodnja gozdno-lesnih asortimentov na visoki ravni. V letu 2018 je znašala 5,2 milijona kubikov, seveda razlog za to je nadaljevanje sanacije zadnjih nekaj let zaradi podlubnikov in v vetrolomu poškodovanih dreves. Celoten izvoz okroglega lesa v letu 2018 je bil podoben kot v letu 2017 in je znašal 2,6 milijona kubikov.

Če pogledamo še podatke okrog divjadi in odvzemu in pa izgubah. V letu 2018 nekoliko odstopajo od zadnjega desetletnega obdobja. In sicer, na skupni ravni se je odvzem živali zmanjšal, razen pri gamsu, medvedu in volku. Glede na predhodne leto se je odvzem najbolj zmanjšal pri divjem prašiču za 32 % in poljski jerebici za 35 %. V letu 2018 je bilo za financiranje in sofinanciranje nalog javne gozdarske službe, ki jo izvaja Zavod za gozdove Slovenije in Gozdarski inštitut Slovenije, izplačanih 21,5 milijona evrov, kar je 2 % več kot v predhodnem letu.

V letu 2018 so slovenski morski gospodarski ribiči iztovorili okoli 126 ton svežih ribiških proizvodov, 2 % manj leto prej. V evidenci ribiških pravil je bilo 134 plovil za morski ribolov. V sladkovodnih ribogojnicah je bilo leta 2018 vzrejenih tisoč 21 ton sladkovodnih rib, kar je 2 % več kot leto poprej. V športnem sladkovodnem ribištvu je ulov znašal 146 ton, kar je odstotek več kot leto prej. Z vzrejo sladkovodnih rib se je ukvarjalo 162 delovno aktivnih oseb.

Bolj kratko se ni dalo predstaviti zelo obsežno poročilo. Hvala lepa za posluh. Upam, da ste do konca sledili, ampak verjamem, da ste tudi prebrali in bom poskušal še kakšno pojasnilo dati v nadaljevanju.

Hvala.

Se opravičujem. Torej sedaj bom dal besedo predstavniku kmetijskega inštituta. Z nami je gospod Tomaž Cunda in gospa Tanja Travnikar.

Gospod Cunda boste vi prvi? Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Saj nimamo kaj veliko za dodati, ker mislim, da je gospod državni sekretar dosti obširno predstavil poročilo o stanju kmetijstva v letu 2018. Mogoče samo dve pojasnili. Prvo, da predstavim dr. Tanjo Travnikar, ki je sedaj pri nas zadolžena za vodenje strokovne naloge v okviru katere tudi pripravljamo tole zeleno poročilo in je nadomestila kolegico Marjeto Pintar, ki je sedaj tudi prisotna tukaj, ampak na drugi strani. Samo toliko kot formalnost.

Kar se pa vsebinsko-tehničnega vidika tiče, lahko seveda opazite, da poročila iz leta v leto sledijo nekim osnovnim točkam, vsaj kar se na tem ekonomskem področju tiče, to se pravi, od obsega pridelave, fizičnega obsega, porabe, odkupa do izračuna stopnje samooskrbe, med tem, ko na tem strukturnem delu pa v bistvu prilagajamo vsebino nekoliko temu kako pritekajo podatki. Ta strukturni del je seveda odvisen predvsem od statističnih popisov in kolikor ste lahko videli, v tem letu smo pač naredili primerjavo z ostalimi državami članicami Evropske unije in umestili Slovenijo v ta kontekst. Tukaj bi pa rad še samo to poudaril, da imamo zdaj malo zadrege, ker strukturni popis 2016 je bil zadnji, ki je bil izveden in sedaj bo treba kar počakati do leta 2020, da bomo pridobili nove strukturne podatke.

Toliko mogoče samo vsebinsko-tehnično pojasnilo.

Želite še vi kaj dodati, dr. Travnikarjeva? Izvolite.

Mislim, da je državni sekretar dobro predstavil poročilo, ostalih pripomb pa zraven ne bi dodajala, tako da, hvala.

Nadaljujemo. Želi besedo predstavnik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije? Z nami je gospod Jagodnik. Izvolite.

Hvala lepa za besedo. Moje ime je Anton Jagodic, ampak nič ne de.

Mi vsako leto smo kar v pričakovanju, da to poročilo izide, ker namreč prikazuje stanje kmetijstva in za vse, ki delamo na tem področju, prinaša zelo pomembne podatke kako tudi te podatke nam služijo pravzaprav tudi za orientacijo dela v naprej. Mislim, da je poročilo kvalitetno in dobro pripravljeno, vsebuje pravzaprav vse kar tako poročilo mora vsebovati, na voljo so nam tudi poročila iz drugih držav in Slovenija tukaj pripravlja enako kakovostna in kvalitetna poročila.

Glede same vsebine, bi pa mogoče izpostavil nekaj dejstev, ki so pa v nadaljevanju, v razmislek nam vsem, ki se s tem ukvarjamo in pa zakonodajalcem oziroma predstavnikom parlamenta tudi, razmislek v tej smeri, kaj pa še lahko pravzaprav s prihajajočimi leti, ki so pred nami tukaj kaj naredimo. Dejstvo je, da poročilo nakazuje, da so strukturne spremembe opazne, da se nadaljujejo, da jih zaznamo, ampak da so te strukturne spremembe nekoliko počasnejše od ostalih evropskih držav, seveda nam je to stanje razumljivo, nekako neugodno pa je, da se to, vsaj tako piše v poročilu, da se je zaostajanje Slovenije za povprečjem EU v tem delu še nekoliko povečalo, to se pravi, pri samem doseganju strukturnih sprememb. Potem sam obseg kmetijske proizvodnje se je razveseljivo povečal, čeprav ta obseg niha, niha, tudi smo odvisni, delamo v naravi in pravzaprav samo lahko rečemo, da to kar je zapisano drži, veselo pa je tudi, da se je obseg živinoreje pravzaprav kljub vsem težavam, ki jih ta panoga skozi leta ima, ohranja na nekem zadovoljivem nivoju in da tukaj tudi dosegamo zadostno, zlasti na področju prireje mleka, zadostno samooskrbo.

Potem tretje dejstvo, ki smo ga zaznali notri je tudi povečanje domače porabe, kar lahko pripisujemo tudi promociji, ki jo ta država izvaja na področju hrane vseh svojih ukrepih, kar je tudi zelo pozitivno, da se domača pridelava povečuje.

Glede na predhodne leto je pa tudi eno malo neugodnejše dejstvo, namreč da se cenovno, stroškovno razmerje v kmetijstvu poslabšalo. Sicer poročilo navaja, da je to razmerje še vedno ugodno in je boljše v zadnjem desetletju, ampak govorimo vendar o enem izmed zelo ugodnih let v kmetijstvu in to se pravi, ta trend teh škarij, cenovno-stroškovnih in to moramo biti pa tudi pozorni pri nadaljnjih ukrepih, ki jih v kmetijstvu lahko imamo.

Potem lahko rečemo, da je država Slovenija ustrezno ukrepala tudi na področju stvari, ki so se nam zgodile v sadjarstvu, povečala se je stopnja sofinanciranja kmetijskega zavarovanja, države pa ravno tako izvedla kar finančne pomoči na področju trga s svežim sadjem in zelenjavo, prirejo mleka in prašičjega mesa, skratka z ukrepi, ki so stabilizirali, sicer bi se nam lahko zgodilo, da bi bili ti trendi bolj neugodni. Potem tudi na področju politike razvoja podeželja moramo reči, da so objavljeni javni razpisi, da to tekoče teče in da ti razpisi pravzaprav ta cikel, zagonski cikel, ki ga slovensko kmetijstvo še kako potrebuje, teče z vsemi, na vseh pravzaprav področjih in pa sektorjih v kmetijstvu.

Pri mladih kmetih je na nek način razveseljivo, da se je nekoliko dvignil ta odstotek mladih kmetov, ampak dejstvo pa je, da smo tukaj vsi pod nekim pritiskom, vsako leto se tudi mladi kmetje za eno leto postarajo in pravzaprav nekako nismo še ujeli trenda, da bi se več mladih odločalo kot nam ta naravni cikel pač prinaša in brez dodatnega napora tukaj na tem področju se nam lahko hitro zgodi preobrat v drugo smer in pravilno je, da se tudi tukaj to izvaja.

Tisto kar bi še mogoče izpostavil, da je pomembno tukaj reči, da seveda Slovenija ima svoja strukturna dejstva, namreč majhna gospodarstva, težje pridelovalne pogoje in tukaj številke ne moremo iz leta v leto spreminjati na veliko, lahko pa prispevamo z ukrepi k trendu in tukaj so ukrepi, ki jih Slovenija izvaja na področju programa razvoja podeželja na nek način usmerjeni tudi v to. Tisto kar pa je zaskrbljujoče za vsa leta od kar se seznanjamo s temi poročili o stanju kmetijstva pa je, da nekako pri standardnem prihodku na gospodarstvu, pri produktivnosti dela v kmetijstvu, tukaj pa pravzaprav nam ne uspe nekako narediti enega preboja. Razlog je verjetno tudi v tem, ker so naše kmetije take, to lahko ugotovitve iz sporočila, da se ne ukvarjajo samo s kmetijstvom in kakšna, to se pravi, ta delež kmetij, ki živi samo od kmetijstva je pri nas drugačen kot v drugih državah in tudi zaradi tega je verjetno del razloga tudi v tem tiči, ampak lahko pojasnijo tudi kolegi z inštituta, ampak dejstvo je, da se pa produktivnost v slovenskem kmetijstvu že vsa leta na to opozarja tudi kmetijski inštitut, nekako ne uspemo tukaj enega preboja narediti. Tako da, jaz bi na koncu rekel, opozoril sem na neke stvari, ki smo jih opazili kot dejstvo, ki so zapisana v tem poročilu in ki nam morajo biti na nek način ves čas na mizi, da se nanje, da se na te stvari tudi odzivamo z bodočimi ukrepi in z nadaljnjim delom na kmetijstvu.

Hvala lepa.

Najlepša hvala gospod Jagodic.

Sprašujem Sindikat kmetov Slovenije, želite besedo. Izvolite. Gospod Redek, beseda je vaša.

Hvala za povabilo, hvala za besedo, spoštovani poslanci, ostali gostje.

Tudi na Sindikatu kmetu Slovenije vsako leto proučimo tole poročilo, jaz bom rekel, da sem jih proučil že kar enih deset in včeraj sem se vprašal, vsako leto gledamo poročilo, pa se bom navezal na gospoda Jagodica, ki je na koncu zaključil s finančnimi podatki in prihodki, kaj sploh kmetje še delamo, sploh tisti kateri so zaposleni na kmetiji. Vidimo, da naš dohodek ne dosega polovice dohodka delavca. Kako uspe, bom rekel, večjemu delu slovenskih kmetov preživeti, ki kmetujejo? Očitno morajo imeti še neke ostale dohodke izven kmetije ali pa zelo slabo živijo. O tem ni bilo nikoli nobenega govora ali pa v desetih letih bi se morali, kar jaz spremljam to poročilo, morali bi se vprašati, kajti jaz vam bom povedal, mladi, ki se odločajo ali bodo prevzeli kmetijo ali bo ostali doma, znajo tudi te podatke pogledati. Pogledajo podatke in rezultat je jasen. Mogoče za intermezzo, slovenski politiki in vsem skupaj je uspelo slovensko kmetijstvo ohraniti v takem stanju kakršno je danes, ko smo se osamosvojili, čez vstop v Evropsko unijo, zdaj bo treba pa začeti z novimi ukrepi, z novimi prijemi, kajti lahko se nam zgodi, da bo v času gospodarske rasti prišlo do tega, da mladi ne bodo hoteli več prevzemati kmetij. Dejstvo je, da imamo v Sloveniji od teh 60 tisoč MID-ov, ki oddajajo vloge za neposredna plačila, kar nekaj lahko rečemo, visečih MID-ov kateri so v bistvu samo na papirju, zemljišča pa obdelujejo drugi, ampak če zanemarimo to, veliko rak rana slovenskega kmetijstva moramo vedeti, da bomo imeli lahko čez 10 let zelo velik problem z mladimi, kljub temu, da nam bo padlo število kmetij, nam lahko pade tudi na nekaterih območjih toliko kmetij, da se bodo zemljišča začela zaraščati ker mladim ne bo več interes delati na slovenski zemlji, ker bodo šli raje v službo. Enostavno, danes so službe take, da zahteva polnega človeka, da ga zahteva 8, 10, 12 ur in ob taki službi je težko imeti doma še živali, kar pa vemo, da je tričetr Slovenije travinje, se na travinjo lahko izkorišča v bistvu samo z živalmi.

Že kar nekajkrat sem opozoril tudi na stanje izvoza, uvoza, zadeve so še vedno enake, Slovenija je izvoznik surovin katerih pridelava je pri nas draga, se pravi mleko, meso, tukaj predvsem žive živali, govedina, tudi hlodovina se izvaža, potem uvažamo pa izdelke z visoko dodano vrednostjo. Sem pogledal nazaj, približno isto desetletje, zadeva ja podobna, trend se ni nič obrnil, kar je po mojem zelo zaskrbljujoče. Ravno tako je zaskrbljujoč počasen, so počasne reforme, strukturne v kmetijstvu. Bom rekel to počasno prestrukturiranje kmetijstva bo imelo za posledico, da bomo kar na enkrat lahko ugotovili, da od 60 tisoč kmetij, ki oddajajo vloge za ukrepe skupne kmetijske politike, jih bo 10 ali 20 tisoč upadlo. Potem bomo pa pogledali kaj je razlog, bomo videli, da smo ves čas peljali neko zatečeno stanje, na terenu se dogajajo druge spremembe, in ko se bo zakonodaja ali pa nekaj, spremenila, se bo vse to odrazilo, potem bomo pa iskali recimo vzrok, dejstvo pa je, da rabimo v Sloveniji tako male kot srednje kot velike kmetije. Ogromnih kmetij ne moremo imeti, pač naša struktura in naš relief tega ne omogoča. Čas je, da bi enkrat vzeli to poročilo resno, ne samo zato, da je poročilo, da ga kmetijski inštitut dela, ampak da bi ga vzeli resno, in da bi iz njega povlekli ven neke zaključke in odgovorni ljudje na odgovornih mestih, da bi si to zapisali recimo za uho in bi na podlagi tega sprejemali odločitve. Samo, če pogledamo, v Sloveniji imamo nizke cene, recimo pri govejem mesu, imamo nižje od sosednjih držav, Italije, Avstrije. Zakaj imamo nižje cene, če pa vemo, da so stroški prireje v Sloveniji večji? Zaradi vseh razdrobljenosti in vsega, ne bom našteval. Pri nas so nizke odkupne cene, po drugi strani pa meso uvažamo iz sosednje Avstrije, ker so višje odkupne cene. Ampak ta sistem pri nas laufa. Nobeden se ni vprašal zakaj? Kaj je razlog? Kljub temu, da je položaj kmetijstva zelo slab, se nam ves čas, recimo tudi odločevalci nalagajo zakonodajo. Ne bom omenjal zdaj zveri, katere delajo kmetom veliko škodo, ker ni to tema za tukaj, ampak recimo Uredba o razvrščanju objektov je zelo zaostrila postavljanje rastlinjakov, izdelavo vrtin. Vemo, da so vrtnine deficitarni sektor v Sloveniji, v bistvu administracija tako otežuje delo, da si kmet praktično skoraj ne more več privoščiti, da bi naredil vrtino za namakanje. Obeta se nam nepremičninski davek, kdor si je pogledal od kmetov za svojo kmetijo, sploh če je to kakšna kmetija recimo v kakšnem večjem ali srednjem mestu kjer so cene nepremičnin višje, je lahko gotovo, da je čez noč postal bogataš, ampak ta kmetija, ta stavba, to ni neka dejavnost kjer na parih kvadratnih metrih stoji stroj ali pa nekdo nekaj opravlja in se od tega lahko preživi. V kmetijstvu rabimo velike stavbe, velike površine in vse to je problem, ker ovira razvoj kmetijstva, ga upočasnjuje namesto, da bi ga spodbujalo, upočasnjuje strukture in zaostajamo, zaostajamo za Evropo. In ko se bo ta generacija, katera zdaj gospodari na kmetijah, upokojila ali pa ne bo mogla več delati, ker kmetije veste, da delajo še potem, ko so že upokojeni, če so vmes še v službi ali pa tudi, če opravljajo kmetijsko dejavnost kot osnovo, je vprašanje, če se bomo lahko vprašali koliko kmetij bomo imeli potem, koliko mladih se bo odločilo za prevzem kmetije in kateri deli Slovenije bodo obdelani in kateri se bodo zarasli. Zato bi jaz apeliral tudi na vse odločevalce, da se to potočilo, ki je zelo dobro pripravljeno, zelo dobro strukturirano, vzame kot resno zadevo in se proba na podlagi tega potem izpeljati tudi nadaljnje ukrepe, ki pa ne rabijo biti povezani z dnevno politiko, ampak morajo biti naravnani dolgoročno, z jasnimi cilji, kajti potem lahko zelo hitro ugotovimo kje smo, moramo pa še ugotoviti kam bi radi šli oziroma kaj bi radi imeli.