Spoštovani prehajamo na

Torej, imamo nekaj prijavljenih poslank in poslancev. Kot prvi dajem besedo gospe Moniki Gregorčič, za njo pa mag. Meira Hot. Izvolite, imate besedo.

Hvala za besedo. Spoštovani minister včeraj ste skupaj z našo delegacijo Republiko Slovenijo v Ženevi zastopali na zasedanju skupine za univerzalni periodični pregled Sveta Združenih narodov za človekove pravice. Tam je bilo tretjič v zgodovini naše države predstavljeno nacionalno poročilo o stanju človekovih pravic v Sloveniji. Ta predstavitev poteka v formi interaktivnega dialoga in zanima me, katera področja so tuje diplomate nekako najbolj zanimala, koliko novih priporočil za izboljšanje stanje je prejela Republika Slovenija in tudi kako bi ocenjujete stanje človekovih pravic v naši državi. Hvala.

Naslednja je mag. Meira Hot. Izvolite.

Hvala lepa za besedo spoštovani gospod predsednik.

Spoštovani minister, na Ohridu so se 10. oktobra sestali voditelji Srbije, Albanije in Severne Makedonije z namenom, da nadaljujejo pogovore o oblikovanju tako imenovanega mini šengena oziroma brezcarinskega prostora med državami podpisnicami, ki bi v končni fazi vodil k uveljavitve štirih evropskih svoboščin, torej preprostega pretoka ljudi, blaga, storitev in kapitala med državami podpisnicami sporazuma na območju Jugovzhodne Evrope. Prva dva konkretna rezultata pogovorov sta bistveno olajšanje potovanja ljudi in blaga med Srbijo in Severno Makedonijo čez osrednji mejni prehod Kreševo ter možnost prečkanja meje med Albanijo in Severno Makedonijo z osebnim dokumentom. Slovenija je že do sedaj podpirala tesnejše sodelovanje med državami Jugovzhodne Evrope, saj ima na tem področju pomembne gospodarske interese. Po poročanju Dela naj bi se blagovna izmenjava med državami podpisnicami sporazuma po uveljavitvi vseh predvidenih ukrepov povečala za 10 milijard evrov. Višja blagovna menjava je posledično višja gospodarska rast, bosta zagotovo koristila tudi Sloveniji. Poleg tega ima Slovenija na tem območju tudi varnostne in politične interese. V našem interesu je torej, da države s tega območja, ki imajo med seboj številna nerazrešena vprašanja sodelujejo in izboljšujejo odnose. Mini šengen sicer ne more in ne sme biti nadomestilo za polnopravno članstvo Evropski uniji za zadevne države, lahko pa je odlična priložnost, da države storijo nekaj zase, ko čakajo na to, da se Evropska unija, da razreši svoje notranje in da sprejme konec odločitev o začetku pogajanj o polnopravnem članstvu. Še več, ravno eden od pogojev za članstvo v Evropski uniji je razvijanje dobrih medsosedskih odnosov. Slovenija bi po mojem mnenju zato morala še bolj odločno podpreti nadaljnje pogovore med voditelji držav Jugovzhodne Evrope ter jih spodbujati k hitrejšemu dogovarjanju čim bolj konkretnih ukrepov s katerimi bi dejansko vzpostavili območje prostega pretoka ljudi, blaga, storitev in kapitala. Iz tega razloga me zanima kakšna je stališče ministrstva do tozadevne pobude in ali morda predvidevate kakršnekoli aktivnosti v zvezi s to pobudo in pogajanji o ustanovitvi mini šengena v bilateralnih odnosih in znotraj Evropske unije. Hvala.

Hvala lepa. Naslednji je mag. Andrej Rajh. Izvolite.

Hvala lepa za besedo. Spoštovani minister, moje vprašanje se nanaša na nestabilnosti, ki smo jim priča v svetu. Na eni strani vidimo proteste v Boliviji in Hong Kongu. Bolivarski predsednik je ravno v teh dneh v Mehiki zaprosil za politični azil. V Hong Kongu je policija zatrla proteste. Po drugi strani pa imamo v relativni bližini v Iranu in Turčiji tudi določene spremembe. Iran nekako odstopa od jedrskega sporazuma in s prstom kaže tudi na zahod. V Turčiji pa turški grozi, da bo odprl mejo za begunce. Pa me zanima kakšno je stališče Republike Slovenije na ta vprašanja. Hvala lepa.

Hvala lepa. K razpravi sem se tudi sam prijavil kot četrti.

Torej, spoštovani minister nadaljeval bom podrobneje vprašanje mojega predhodnika mag. Andreja Rajha, namreč kar nekaj držav članic se je odločilo oziroma se odloča, da zaostri sankcije zoper Turčijo. Nekatere celo zahtevajo prekinitev pogajanj med EU in Turčijo ter seveda kritična do intervencije v Sirij, kot tudi do kršitev teritorialne celovitosti edne od članic Evropske unije. Govorim o Cipru, v kontekstu tudi do sočlanstva v Zvezi Nato, me zanima ali Republika Slovenija ima že neko svoje stališče v odnosu do dogajanja okrog zadnjih odločitev predsednika Turčije, ali ne oziroma kako se bo v nadaljnjem dialogu, tudi v nekem kontekstu zaostrovanja odzivala Republika Slovenija?

Kolegice in kolegi, želi še kdo? (Da.) Gospod Ivan Kršak, izvolite, imate besedo.

Hvala predsednik za besedo. Imam tri kratka vprašanja za ministra.

Bolivija je bila sicer omenjena, ampak vseeno kako ocenjujete to politično stanje, trenutno stanje v državi. Je Dejansko prišlo do državnega udara, kot pravi bivši predsednik in ali to pomeni, to stanje kakršno je tam, tudi varnostno tveganje v tej regiji?

Kot drugo bi se navezal na Venezuelo. Zanima me, kakšno je sedaj stanje v Venezueli in v kateri fazi je vračanje Slovencev, ki so izrazili željo za vrnitev v Slovenijo.

Kot tretje pa bi se dodatno Avstrije. V Avstriji se obeta koalicija med Ljudsko stranko in Zelenimi. Ali mogoče Slovenija pričakuje od te koalicije kakšne pozitivne spremembe glede na večletni nadzor na meji med Slovenijo in Avstrijo. Hvala lepa za odgovore.

Hvala lepa vsem.

Samo eno kratko opombo. Imamo možnosti dveh vprašanj samo za naprej. Ampak v redu, gospod Ivan Hršak bomo upoštevali.

Spoštovani minister izvolite, imate besedo za odgovore.

Hvala lepa za vprašanja.

Najprej bom spregovoril o včerajšnjem univerzalnem periodičnem pregledu, kjer je bila Slovenija v Ženevi deležna številnih priporočil, vprašanj v okviru takšnega pregleda, kot ste pravilno ugotovili. To vprašanje je postavila poslanka Gregorčič. Gre za zelo pomembno srečanje med posameznimi državami in celotno svetovno skupnostjo, kjer pravzaprav predstavniki vseh drugih držav na podlagi poročila o stanju človekovih pravic v posamezni državi podajo svoje ocene in nadaljnja priporočila.

Mi smo imeli zadnji tak periodični pregled pred petimi leti in še eden je bil prej, to je naš tretji, kot je bilo tudi rečeno. In najprej naj povem, da smo se na to celo resno in zelo intenzivno pripravljali. Kar predstavniki enajstih ministrstev so sodelovali pri tem. In MNZZ, torej naše Ministrstvo za zunanje zadeve je bilo glavni koordinator teh priprav. Jaz bi se na tem mestu želel zahvaliti vsem tistim uradnikom in strokovnjakom na teh ministrstvih, ki so pripomogli k temu, da je bila naša predstavitev, po moji oceni zelo dobra. Na samem podiju sem zastopal Slovenijo skupaj z državnima sekretarkama iz Ministrstva za kulturo in Ministrstva za pravosodje, kjer smo vsi trije odgovarjali na številna vprašanja, ki so nam jih postavili, predvsem pa smo se odzivali na priporočila, ki so bila dana.

Naj povem, da smo uvodoma opozorili na to, da smo od 142 priporočil, ki smo jih sprejeli pred petimi leti implementirali, se pravi uresničili 138 teh priporočil. To je bilo pravzaprav prepoznano kot izjemen dosežek Slovenije, se pravi od 142 priporočil, samo 4 nismo uspeli še v celoti ali pa delno uresničiti. Za kar smo dobili številne pohvale, komplimente in dejansko iz nastopov predstavnikov številnih svetovnih držav iz vseh celin lahko sklepam, da prepoznavajo Slovenijo, to so tudi izredno povedali, kot državo, ki zelo resno jemlje svoje zaveze na področju človekovih pravic, ki je podpisnica, praktično vseh pomembnejših konvencij na področju človekovih pravic. Tu in tam je še kakšen protokol, ali konvencija morda pod vprašajem, pa še tam smo v procesih proučevanja ali pa ratifikacije. In na nek način smo bili prepoznani kot ena od najboljših držav v svetu na tem področju, kar pa ne pomeni, da nismo dobili nadaljnjih priporočil. Kajti, tako kot sami vemo in tako kot je to značilno za vsako državo vedno je možno storiti več in bolje.

Koliko bo novih priporočil, tega števila pravzaprav ne vem, kajti vsaka država jih je izrekla nekaj, pri čemer so se številna med seboj vsebinsko prekrivala. O tem bom spregovoril v nadaljevanju, ampak naj poudarim to, da ne samo glede na to, da smo pravzaprav 138 od 142 priporočil uresničili v teh petih letih, se pravi gre za zelo pomembno obdobje od leta 2014 do danes, pač pa smo tudi bili izrecno prepoznani kot država, ki je tu naredila izjemen napredek. Nenazadnje vsi vemo, da smo od leta 2014 do danes izšli iz finančne, ekonomske in socialne krize, tudi stabilizirali politični prostor v tistem obdobju in na nek način namenili veliko pozornosti različnim področjem varstva človekovih pravic.

Torej, pohvale, ki smo jih bili deležni, so bile predvsem namenjene k temu našemu izjemnemu naporu, da smo toliko priporočil implementirali. Torej, se na njih ustrezno odzvali. Pohvaljeni smo bili za to, da smo zakonsko izboljšali, okrepili status, položaj in pristojnosti varuha človekovih pravic, ki je že do slej seveda zelo dobro bil umeščen v naš pravni sistem, pa vendar, pa vendar se sedaj približuje situaciji, ki bo lahko po / nerazumljivo/ kriterijih pridobil status a, kajti dobil je dodatne pristojnosti, dodatne možnosti za sodelovanje, kar pomeni, da varuh za človekove pravice v Sloveniji ima vse možnosti, da res optimalno opravlja svojo nalogo. Kot veste smo v prejšnjem mandatu vladnem vzpostavili tudi institucijo zagovornika načela enakosti. Kar je zelo pomembno tudi z vidika že izkazane prakse tega organa. Nenazadnje smo prav od tega organa, dobili smo jih tudi od mnogih drugih subjektih / nerazumljivo/ poročila, tudi njim sem hvaležen, da so nam pomagali v pripravah na ta nastop v Ženevi, ker smo se potem lahko bolj pripravili tudi v sodelovanju zagovornikom načela enakosti, tudi z nevladnimi organizacijami in drugimi.

Naj povem, da smo bili ne nek način prepoznani, kot država, ki dela velik napredek v pozitivno smer na podlagi enakosti spolov, na podlagi širjenja zavesti. Kot sem rekel o pravicah na vseh področjih, še posebej tudi v gospodarstvu, kar je nek nov pristop, kajti vemo, da danes ni več država in tisti glavni subjekt, ki lahko posega v pravice posameznika, to so tudi multinacionalke in drugi gospodarski subjekti.

Pohvaljeni smo bili za številne sprejete nacionalne načrte, plane, programe in za izvedene aktivnosti na tem področju, ko gre predvsem za ženske, mir in varnost. Pohvaljeni smo bili za vpis pravice vsakogar do pitne vode v našo slovensko Ustavo. To je bil ta naš skupni napor, za katerega smo res doživeli veliko pohval. Pohvaljeni smo bili glede dostopnosti javnega zdravstva in nekaterih drugih procesov, ki se v zdravstvu dogajajo.

Za ratifikacijo Istanbulske konvencije in seveda za naše aktivnosti na področju, kot so recimo varstvo manjšin, naredili smo kar nekaj napredka glede problematike Romov, čeprav seveda tukaj še ne dovolj. Gre za področje migracij, gre za področje nasilja nad ženskami, na splošno diskriminacije. Tukaj je Slovenija naredila dodatni korak v smeri večjega varstva človekovih pravic. Tudi glede / nerazumljivo / invalidov LGBDI, oseb, ki so na nek način občutljive, sodijo v bolj občutljive skupine, ampak največ priporočil za nadaljnje aktivnosti, da je možno narediti še več, pa smo dobili prav na področju manjšin, še posebej ko gre za romsko problematiko, ko gre za urejanje migracijske problematike, ko gre za nekatera področja manjšin na splošno diskriminacije oziroma nediskriminacije. Tako da pred nami so seveda novi izzivi ampak to je nek normalen proces. Jaz ocenjujem, kot je bilo tudi rečeno, naj podam neko svojo oceno, da Slovenija je, tudi po komentarjih, ki smo jih bili včeraj deležni neformalno po tem triurnem zasedanju, ko so nam hodili predstavniki različnih držav in povedali svoje mnenje, Slovenija je prepoznana kot ena držav, ki najbolj resno, najbolj zavzeto izraža to skrb za človekove pravice, kar ne pomeni, da smo idealni. Marsikje moramo narediti več, ampak smo država, ki je prepoznana na ta način. Sam sem tudi še posebej poudaril v odgovoru na nekatera vprašanja, da danes nobena država sama ne more uspešno biti kos tem izzivom na področju človekovih pravic, pa tudi drugih, ki zadevajo recimo okolje, migracije in podobno. Kajti to se vse povezuje s človekovimi pravicami. Največ govorimo o okoljskih pravica človeka, govorimo o pravicah beguncev, migrantov na splošno in tako dalje. In to so področja, ki jih ne moremo reševati vsaka država zase, pač pa le skupaj. Zato sem izpostavil ta velik pomen multilateralizma, ki je danes pod velikim napadom in Slovenija je, in na to so bili odzivi zelo pozitivni, ena največjih zagovornic multilateralizma v svetu. No, in naj povem, da je bilo teh tematik včeraj ogromno, ne nazadnje je ta interakcija trajala tri ure. Mislim, da smo učinkovito zelo dobro odgovorili na večino vprašanj in tudi ko gre delno za področje pravosodja, medijev, kakorkoli so bili odgovori zelo prepričljivi.

In še enkrat poudarjam, naredili smo velik napredek. To je bilo zelo prepoznano in mislim, da smo lahko vsi Slovenci na to na nek način ponosi. Seveda pa ne moremo biti ponosni na tista področja, ki vendar napredek ni zadosten, kjer imamo še težave, kjer je treba narediti več. Torej, še posebej, ko gre za ranljive skupine in za tiste, ki sem jih navedel, kot vemo sovražni govor in tako naprej. Tu so prepoznani problemi, s katerimi se bomo morali še bolj resno soočati.

Če imate še kakšno specifično vprašanje, bi morda na koncu dodal še kaj k tem odgovorom, kajti treh ur intenzivne debate in več mesecev priprav ne morem strniti v nek zelo kratek odgovor.

Če grem naprej, bi rekel takole, bilo je vprašanje v zvezi s tem tako imenovanim min šengnom, ko gre za sodelovanje nekaterih držav Zahodnega Balkana, ki je bolj intenzivna. Seveda Slovenija takšno sodelovanje podpira. Kot ste pravilno ugotovili poslanka Meira Hot, je dejstvo, da to koristi tudi Sloveniji. Bolje ko te države sodelujejo, bolje ko je s tem ustvarjeno neko stabilno okolje, bolj še poslovno okolje in tako naprej, večja je potem tudi varnost, večje so možnosti za slovenska podjetja, za turizem v obe smeri in tako naprej. Seveda pa Slovenija meni, da je najboljši odgovor na to kako te države pripeljati do še boljšega sodelovanja in do še večje uspešnosti njihove vključitve v Evropsko unijo. Zato zagovarjamo in bomo zagovarjali še naprej proces integracije. Tu vidimo tisto, bi rekel, še presežno vrednost tega. Kajti same te države med seboj ne morejo doseči takih učinkov, kot jih lahko v sinergiji z Evropsko unijo. Zato tudi nekatere reakcije, recimo v Črni Gori in podobno, ki na to opozarjajo, kjer na to opozarjajo sami predstavniki teh držav. Sem pa tudi jaz prepričan, da če bo to sodelovanje uspešno, bomo lahko tudi mi v nekaterih segmentih povečali menjavo s temi državami oziroma še krepili sodelovanje na lažji način.

Ko gre za vprašanja, ki zadevajo nekatera svetovna žarišča nemirov. Ko gre za demonstracije v Hogn Kongu, v Iraku, za situacijo v Boliviji, kjer je predsednik države emigriral v Mehiko zaradi političnih napetosti, pa Bolivija, pa Libanon, pa bi vsa tista znana žarišča od Libije, do Ukrajine, od na sploh Bližnjega vzhoda do Afrike in podobno, naj povem, da vse te zadeve na Ministrstvu za zunanje zadeve skrbno spremljamo in se pripravljamo na odzive tam kjer je potrebno.

Naj povem, da smo na zadnjem Svetu Evropske unije za zunanje zadeve 11. novembra, se pravi pred nekaj dnevi posebej obravnavali problematiko Afganistana, problematiko Irana oziroma Zaliva, pa tudi Sudana, pa tudi nekaterih zadev v Siriji, tudi na Cipru, kar je bilo omenjeno. Seveda nas vse skupaj skrbi. Namreč teh nekih žariš, nekih nemirov v svetu je pravzaprav vedno več, bodisi da gre za demonstracije, bodisi da gre dejansko že za konflikte ali pa saj napetosti, ki kažejo na možnost konfliktov. Ena od teh zadnjih eskalacij je prav ta spopad spet med Izraelom in pripadniki Palestincev v Gazi. To kaže, da je svet pravzaprav v zelo nemirnih in nevarnih časih.

Ko gre denimo za vprašanje Bolivije. Tukaj zaenkrat stanje spremljamo. Želimo si, da ne bi prišlo do destabilizacije države, tako kot denimo v Venezueli. Ne moremo še sprejeti neke zanesljive ocene, predvsem pa poudarjamo, tako kot v primeru teh drugih držav, gre za neke demonstracije ali neke nemire na političnem nivoju, da je predvsem pomembno, da se zadeve rešujejo z dialogom, po politični poti, ne z nasiljem in seveda da ne prihaja do vmešavanja morebiti večjih držav v manjše, kjer bi želel nekatere države s silo uveljavljati svoje interese. Tako da težko zdaj pravzaprav izpostavim eno od držav, mislim, da vsi razumemo, da so primeri vsak zase nekoliko različni, pa vendar smo proti nasilju, za politični dialog, za politično reševanje teh napetosti.

Izpostavljena je bila posebej tudi Turčija. Gospod predsednik Nemec je opozoril seveda to, česar se vsi zavedamo, da prihaja do enostranskega interveniranja Turčije na področju ozemlja suverene države Sirije, to je en problema, ki ga obravnavamo zadnje čase in drugi problem je seveda to vrtanje v okviru izključno ekonomske cone Ciprske države, kjer Turčija pravzaprav krši neka mednarodna pravila. Tukaj povem, da smo se ministri v Svetu Evropske unije za zunanje zadeve odločali, da sprejmemo pravi okviru za omejevalne ukrepe zoper Turčijo na odziv nedovoljene dejavnosti turškega vrtanja v teritorialnih vodah Cipra. Na podlagi tega bo mogoče uvesti sankcije pri posameznikom ali subjektom, se pravi tudi gospodarskim subjektom, ki so odgovori za nedovoljene turške dejavnosti zoper teritorialno suverenost Cipra v primeru izkoriščanja morskega dna. Sankcije med drugim vključujejo prepoved potovanja v Evropsko unijo in zamrznitev predpristopne pomoči. Nekateri ministri so bili tudi in zahteva po ostrejših sankcijah, vendar za to ni bilo soglasja. Želim poudariti, da Slovenija mora tukaj ravnati ves čas zelo modro, pa vendar v skladu z našimi načelnimi stališči, kot članica Evropske unije. Na eni strani vemo, da imamo s Turčijo vzpostavljeno strateško partnerstvo, ki je zelo pomembno tudi za naše gospodarstvo pa tudi za širše odnose s to pomembno regionalno velesilo, torej Turčijo. Tako bomo denimo prav prihodnji teden tukaj v Ljubljani gostili turškega ministra v okviru mešane turško-slovenske komisije, kjer bomo razpravljali predvsem o gospodarskem pa tudi seveda izobraževalnem, znanstvenem, kulturnem sodelovanju. In na tem nivoju je prav, da sodelovanje nadaljujemo. Je pa tudi jasno, da izmenjamo politična stališča. Govorili bomo tudi o teh zadevaj, ki sem jih zdaj omenil. In tukaj bomo naše turške prijatelje opozorili na naše slovenske pa tudi evropske poglede, ki sem jih ravnokar predstavil, tako glede posegov v ciprsko teritorialno morje, za katerega menimo, da je poseg v ciprsko suverenost, kot tudi na to, da je Turčija po naši oceni s tem vojaškim posegom preko svojih meja v ozemlje Sirije storila nekaj kar Evropska unija ne podpira. Tudi Slovenija tega ne podpira. Mi se zavzemamo za politična sredstva, za dialog, za spoštovanje mednarodnih pravi, tudi za enotno suvereno Sirijo. Seveda se pa zavedamo težavnosti tega območja in seveda tu je potreben nek stalni dialog tudi s Turčijo in prepričan sem, če tudi sprejemamo določene omejevalne ukrepe zoper to državo, to partnerico Evropske unije, lahko še vedno rečemo, moramo na drugi strani, to je naša ocena, to partnerstvo ohranjati, ohranjati dialog, sodelovati s Turčijo na številnih področjih, tudi ko gre denimo za to občutljivo področje migracij. Moramo pa hkrati seveda tudi zastopati zelo jasna svoja stališča glede demokratičnih standardov, standardov pravne države in podobno.

Vprašanje je bilo tudi glede Avstrije, kakšna je perspektiva z našega vidika glede delovanja bodoče koalicije v zvezi s šengenskimi notranjimi omejitvami meja. To je še preuranjeno napovedovati, ampak seveda če bo vlada ponovno vodila ista oseba, torej gospod Sebastijan Kurc, če bo Ljudska stranka imela ponovno vodilno vlogo v tej vladi, in glede na situacijo v Avstriji, kjer je pravzaprav javno mnenje zelo nenaklonjeno ilegalnim migracijam in ob dejstvu, da tudi Nemčija vzpostavlja začasni mejni nadzor ob meje z Avstrijo, torej Avstrija ni v nič boljšem stanju kot smo mi vizavi njim, nisem ravno optimist v tem pogledu. Verjamem, da bomo morali v Sloveniji še vedno zelo intenzivno uveljavljati to naše stališče na ravni Evropske unije, da se morajo te notranje meje ukiniti, ker ne verjamem, da bodo v kratkem času kar same od sebe. Mi bomo vsekakor zelo aktivni tukaj. Bi pa opozoril, da tu naše razumevanje za avstrijsko notranjepolitično situaciji, v naše dobrososedsko sodelovanje s to državo imamo pozitivni učinek v tem, da Avstrija ne izvaja tega nadzora rigorozno. Tudi sam sem se pogovarjal večkrat s prejšnjo pa tudi z novim zunanjim ministrom in si razumemo kje smo, ampak v duhu prijateljstva, sodelovanja na vseh nivojih, Avstrija tukaj ponavljam, ne izvaja zelo rigoroznih ukrepov nadzora meje in to je eno dejstvo, ki ga moramo razumeti, ampak to ne pomeni, da ne bomo da ne bomo zoper to stalno protestirali in bomo. Kajti šengen moramo oživiti nazaj v polni meri in zato se Slovenija prizadeva.

Kar zadeve Venezuelo. Vlada bo predvidoma že ta teden obravnavala akcijski načrt, torej načrt repatriacije ljudi iz Venezuele. Govorimo zdaj, mislim, da o 53, ali 55 ljudeh. Vse skupaj pa 70, skratka to številko bomo naknadno priskrbeli. Nekoliko pač variirajo podatki, ampak bom se pozanimal, ker to je v pristojnosti Urada za zamejce in Slovence po svetu. Dejstvo je, da tukaj Ministrstvo za zunanje zadeve izvaja vse aktivnosti, ki so potrebne v tem medresorskem okviru delovanja. Mi bomo zagotovili tudi tista potrebna finančna sredstva, ki jih moramo, že zagotavljamo in bomo tudi v nadaljevanju to, da bo vsa dokumentacija za te ljudi urejena, da bodo imeli ustrezne dokumente za pot in za prebivanje v Sloveniji urejene. Ostalo se bo seveda odločila Vlada na seji in jaz upam in si želim, da bi se ta proces repatriacije čim prej začel, upam, da bo te že v naslednjih dneh, ko bodo te sklepi na Vladi sprejeti. Kajti situacija v Venezueli se še naprej slabša. Tako humanitarna, gospodarska, kot sicer je je zaskrbljujoča enako kot je bila in k večjemu še bolj.

Na tej točki bi se predsednik ustavil. Mislim, da se odgovoril ali se dotaknil vseh vprašanje. Hvala lepa.