Pričenjam 13. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in vse prisotne prav lepo pozdravljam.

Imam dve opravičili, in sicer opravičila sta se poslanec Ivan Hršak in pa poslanec Zvonko Černač.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red s štirimi točkami v zvezi s katerimi v poslovniškem roku nisem prejel nobenega predloga za spremembo, zato je dnevni red določen kot ste ga prejeli s sklicem.

Preden pa preidemo na obravnavo točk dnevnega reda predlagam, da v skladu z že ustaljeno prakso 2. in 3. točko dnevnega reda, to sta Letno poročilo Agencije za energijo in Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji obravnavamo skupaj, in sicer tako da bi predstavnikom predlagatelja dali besedo, da predstavi oba predloga akta, nato pa bi dali besedo ostalim vabljenim in potem še članicam in članom odbora. Oba dokumenta je namreč pripravilo oziroma je njun predlagatelj Agencija za energijo, vsebina obeh poročil, pa se v določenih segmentih pokriva, zato je posledično za pričakovati, da se bo razprava poslank in poslancev dotikala obeh dokumentov.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, in sicer na OBRAVNAVO POBUDE DRUŽBE CADEA, D.O.O., PLANINA IN OSTALIH ZA ZAČETEK POSTOPKA ZA OCENO USTAVNOSTI 6. ČLENA, DEVETEGA IN DESETEGA ODSTAVKA 7. ČLENA, PRVEGA IN TRETJEGA ODSTAVKA 15. ČLENA, TRETJE ALINEJE PRVEGA ODSTAVKA 16. ČLENA, 19. ČLENA IN PETEGA, SEDMEGA, DEVETEGA IN DESETEGA ODSTAVKA 33. ČLENA ZAKONA O DIMNIKARSKIH STORITVAH, ki jo bomo obravnavali na podlagi drugega odstavka 265. člena Poslovnika Državnega zbora.

Prejeli ste naslednje gradivo: Pobudo za oceno ustavnosti z dne 16. 7. 2019, mnenje Vlade z dne 29. 8. 2019 in pa mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 1. 10. 2019. Na sejo odbora sta bili vabljeni Zakonodajno-pravna služba in Ministrstvo za okolje in prostor.

Prehajamo na obravnavo. Sprašujem, če želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Gospa mag. Saša Bricelj Podgornik.

Izvolite.

Hvala lepa. V tej pobudi pobudniki izpodbijajo nekatere določbe Zakona o dimnikarskih storitvah. Po mnenju pobudnikov naj bi bil izpodbijane določbe zakona v neskladju z Ustavo, zlasti 74. členom Ustave, ki zagotavlja svobodno gospodarsko pobudo, saj naj bi zakon z več mehanizmi prekomerno posegal v pravico do svobodne gospodarske pobude tržnih subjektov, ki se odločijo za opravljanje dimnikarskih storitev. V odgovoru izčrpno navajam argumente v prid stališču, da so očitki pobudnikov neutemeljeni ter da izpodbijane določbe niso v neskladju z Ustavo. Glede na to, da je mnenje v pisni obliki in dostopno že kar nekaj časa, bom ustno izpostavila na kratko zgolj nekaj ključnih poudarkov.

V mnenju navajamo ustavno podlago za izpodbijano zakonsko ureditev podprto seveda tudi z ustavno sodno judikaturo. Ustava zagotavlja svobodno gospodarsko pobudo, vendar pa to ne pomeni, da je uveljavljeno povsem svobodno ravnanje, in sicer tako pri ustanavljanju gospodarskih subjektov, kot tudi pri upravljanju gospodarske dejavnosti. Zakonodajalec lahko ne le predpiše način uresničevanja pravice, temveč lahko to pravico tudi omeji. Najbolj neposredno podlago za to daje Ustava v drugem stavku drugega odstavka 74. člena, in sicer Ustave izrecno prepoveduje upravljanje gospodarske dejavnosti v nasprotju z javno koristjo in na tej podlagi lahko zakonodajalec s posamičnimi ukrepi omeji to človekovo pravico, da se doseže spoštovanje te ustavne prepovedi. Ali pomeni posamezen zakonodajni ukrep na področju gospodarske dejavnosti, kjer ima zakonodajalec široko polje proste presoje, način uresničevanja svobodne gospodarske pobude ali pomeni že njeno omejevanje prepuščeno vsakokratni presoji konkretne ureditve, saj je meja med njima po ustavnosodni judikaturi ni jasno začrtana. Pri določanju omejitev zakonodajalca tudi pri urejanju gospodarske dejavnosti veže splošna načela sorazmernosti, vendar pa Ustavno sodišče pri tem ne presoja vseh elementov, temveč se omeji na presojo ali je teža posledic omejitve pravice sorazmerna vrednosti zasledovanega cilja, se pravi koristi, ki bodo zaradi te omejitve nastale. Pobudniki v pobudi zaradi nedopustnega posega v pravico do svobodne gospodarske pobude izpodbijajo določbe zakona zlasti iz razloga, ker naj bi bili izvajalci storitev nesorazmerno obremenjeni z obveznostmi, sicer z značilnimi za izvajanje gospodarskih javnih služb, medtem ko prednosti tržnega sistema zaradi zakonskih določb ne morejo koristiti. Prejšnji režim javnih služb na tem področju je veljavna ureditev nadomestila z licenčnim sistemom in v mnenju med drugim navajamo, da nobena gospodarska dejavnost ni javna služba sama po sebi, temveč to postane s trenutkom vzpostavitve javno pravnega režima, ki je njeno bistvo. Pristojnosti zakonodajalca je presoja ali stanje na posameznem področju zahteva za izvajanje določene dejavnosti, javno pravni režim javne službe ali pa za zasledovanje javne koristi zadošča tržni sistem s posebej določenim načinom oziroma dopustnimi omejitvami izvrševanja gospodarske dejavnosti, prilagajanje zakonske ureditve spremembam na določenem družbenem področju pa je sicer nujni sestavni del zakonodajnega urejanja. Zdaj cilji veljavne zakonske ureditve so skrb za varstvo okolja, zdravja in premoženja ljudi, požarna varnost ter energetska učinkovitost malih kurilnih naprav, kar vse označuje javno korist. Z veljavno ureditvijo se uresničuje tudi pravica do zdravega življenjskega okolja iz 72. člena ustav, ki nalaga državi, da skrbi za zdravo življenjsko okolje in v ta namen zavezuje zakonodajalca, da določi pogoje in načine za upravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti. Zakonodajalec je torej dolžan s svojim aktivnim ravnanjem skrbeti za varstvo javnega interesa in s tem tudi ustrezno normativno ureditev, država pa je zavezana k doseganju visokih okoljevarstvenih standardov. Izkazana je torej nedvomno poudarjena javna korist za normativno urejanje izvajanja dimnikarske dejavnosti kot to določa izpodbijani zakon. Prav tako koristi, ki se dosežejo s to ureditvijo bistveno presegajo težo posledic izpodbijanih določb in s tem oblastnega posega v prosto oblikovanje cen ter tudi drugih zakonskih ukrepov na izvajanje gospodarske dejavnosti na področju dimnikarskih storitev in tudi sicer iz splošnih utemeljitev pobudnikov ne izhaja, da bi takšna zakonska ureditev lahko pomenila tako intenzivno zožitev podjetniške svobode, da bi šlo za nesorazmeren poseg v svobodno gospodarsko pobudo. Izpodbijana ureditev namreč pobudnikom z ničemer na splošno ne prepoveduje opravljanja njihove dejavnosti, niti jih v bistvenem ne omejuje. Zaradi poudarjenega javnega interesa pa določa zakonski okvir, tako oblikovanja cene za izvajanje določenih dimnikarskih storitev, kot tudi nekatere druge nujno potrebne zakonske mehanizme. Iz vsega torej izhaja, da se izpodbijano zakonsko ureditvijo dimnikarskih storitev ne posega nesorazmerno gospodarsko pobudo. Glede na to, pa da zakonodajalec s to ureditvijo odvrača nevarnost in zagotavlja blažitev tveganj na področju izvajanja dimnikarskih storitev zaradi pomembnih vplivov na varstvo okolja, zdravja, premoženja ljudi, požarno varnost, se s tem ukrepom vsekakor ne oži intenzivno podjetniške svobode, se ocenjuje, da ostaja izpodbijana ureditev tudi v mejah urejanja načina izvrševanja svobodne gospodarske pobude, ker pa je ta meja upoštevaje ustavno sodno judikaturo, se pravi med urejanjem načina izvrševanja in pa njenim omejevanjem težko določljiva, je zakonodajalec ob obravnavi in sprejemu te ureditve upošteval tudi vse zahteve po ustavno dopustnem posegu v svobodno gospodarsko pobudo. Pobudniki med drugim izpodbijajo tudi prehodno ureditev in sicer ji zgolj pavšalno očitajo neskladje in sicer načela zaupanja v upravo zaradi negotovosti in s tem poslabšanja pravnega položaja. Zakonodajalec je tudi v celoti upošteval zahtevo stalnega načela zaupanja v upravo, tako da je očitek pobudnikov očitno neutemeljen. Načelo pravne varnosti namreč ne zagotavlja nesprejemljivosti pravne ureditve, terja pa seveda ustrezno dolg čas, da se naslovljenci pravnih norm lahko prilagodijo na spremenjene razmere in ta je bil v tem primeru nedvomno zagotovljen. Mnenju zaključujemo še, da so vsi očitki pobudnikov neutemeljeni, ter da izpodbijane določbe zakona niso v neskladju z Ustavo.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Imam pooblastilo in sicer, poslanca Aleksandra Reberška nadomešča poslanec Blaž Pavlin.

Besedo dajem sedaj predstavniku Ministrstva za okolje in prostor.

Državni sekretar, gospod Maver, izvolite.

Hvala za besedo.

Saj, več ali manj je bilo že vse povzeto s strani Zakonodajno-pravne službe, tako da, kaj več tukaj jaz tudi nimam za dodat.

Hvala lepa.

Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ugotavljam, da ne, tako da prehajamo na odločanje.

Na podlagi 265. člena Poslovnika Državnega zbora, dajem na glasovanje naslednje mnenje: »Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor podpira mnenje Zakonodajno-pravne službe o pobudi družbe Cadea, d.o.o., Planina in ostalih za začetek postopka za oceno ustavnosti 6. člena, devetega in desetega odstavka 7. člena, prvega in tretjega odstavka 15. člena, tretje alineje prvega odstavka 16. člena, 19. člena in petega, sedmega, devetega in desetega odstavka 33. člena Zakona o dimnikarskih storitvah.« Glasujemo.

Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

Odbor bo pripravil poročilo, v katerega bo sprejeto mnenje vključeno in ga poslal Zakonodajno-pravni službi, ki v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora, pripravi odgovor za Ustavno sodišče.

S tem zaključujem 1. Točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. IN 3. TOČKO DNEVNEGA REDA – OBRAVNAVA LETNEGA POROČILA AGENCIJE ZA ENERGIJO ZA LETO 2018 IN POROČILO O STANJU NA PODROČJU ENERGETIKE V SLOVENIJI V LETU 2018. Kot gradivo ste prejeli Letno poročilo Agencije za energijo za leto 2018, z dne 28. 6. 2019 in pa mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, z dne 9. 10. 2019, k 2. točki, ter Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2018, z dne 28. 6. 2019 in pa mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, z dne 9. 10. 2019 k 3. točki.

K obema točkama dnevnega reda smo vabili Agencijo za energijo, Ministrstvo za infrastrukturo, ter Komisijo Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, k 3. točki dnevnega reda pa še Energetsko zbornico Slovenije in pa Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije.

Letno poročilo Agencije za energijo za leto 2018 je bilo posredovano Državnemu zboru na podlagi drugega odstavka 388. člena Energetskega zakona, Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2018 pa na podlagi prvega odstavka 404. člena Energetskega zakona. Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor bo oba dokumenta obravnavalo na podlagi četrtega odstavka 41. člena Poslovnika Državnega zbora, ki določa, da matično delovno telo obravnava poročilo, ki je bilo Državnemu zboru posredovano na podlagi zakona ali drugega predpisa, praviloma v treh mesecih po posredovanju. Obravnava na seji Državnega zbora pa se opravi, če tako določa Poslovnik Državnega zbora ali če to predlaga matično delovno telo.

Pričenjamo torej z obravnavo obeh dokumentov in najprej dajem besedo predstavnici predlagatelja.

Direktorica Agencije za energijo, mag. Duška Godina, izvolite.

Hvala za besedo in lepo pozdravljeni, tudi z moje strani.

Kot je bilo že povedano, skladno z Energetskim zakonom, Agencija za energijo vsako leto v obravnavo Državnemu zbor pošlje 3 gradiva in sicer, v seznanitev, poročilo o delu agencije za preteklo leto in poročilo o stanju na področju energetike. Kar se tiče Poročila o delu Agencije za energijo v letu 2018, naj uvodoma poudarim, da smo opravili prav vse z programom dela za to leto zadane naloge, hkrati smo pri tem ravnali tudi stroškovno učinkovito, saj smo poslovno leto, torej smo leto zaključili z boljšim poslovnim izidom, kot smo ga načrtovali. Sicer pa naj izmed vseh rednih nalog, ki izvirajo iz pristojnosti agencije izpostavim tiste ključne, ki so zaznamovale leto 2018. V letu 2018 smo sprejeli dve metodologiji za določitev upravičenih stroškov in obračun omrežnine za področja oskrbe za električno energijo in zemeljskim plinom. Ob tem naj povem, da za naslednje regulativno obdobje, ki je začelo teči 1. januarja 2019 in traja do 31. 12. 2021 na področju oskrbe z električno energijo se znižujejo omrežnine, ki jo vplačujejo uporabniki sistema za distribucijski sistem za približno 5 odstotkov. Za prenosni sistem se za 0,65 odstotkov omrežnina zviša. Na področju oskrbe z zemeljskim plinom se na področju distribucije v povprečju v vseh občinah, kjer se izvaja gospodarska javna služba omrežnina znižuje medtem, ko se predvsem, zaradi padca tranzita omrežnina za prenosni sistem in sicer na mejnih točkah zvišuje za skoraj 2 odstotka, za izstopne točke znotraj Slovenije pa za 3,94 odstotka. Poleg te naloge smo v letu 2018 izvedli tudi dva javna poziva za spodbujanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov in v okviru teh dveh javnih pozivov je bilo v letu 2018 izbranih 134 projektov s skupno nazivno močjo 227 megavatov, naj pa ob tem poudarim, da vsi izbrani projekti oziroma investitorji, ki so bili v okviru teh javnih pozivov izbrani imajo tri leta oziroma za zahtevnejše projekte 5 let časa, da se ti projekti tudi dejansko izvedejo. Ob tem naj še izpostavim področje, za katerega je tudi zadolžena agencija to pa je ažurno objavljanje podatkov in skrb za konkurenčno delovanje trga za energijo. V tem delu je agencija v letu 2018 vzpostavila podatkovni portal e-monitor in zainteresirani javnosti tako na enem mestu omogočamo ažurne podatke oziroma dostop do številnih podatkov v energetskih trgih. Hkrati pa smo v letu 2018 tudi prvič objavili umestno poročilo o stanju na področju na veleprodajnem in maloprodajnem trgu z električno energijo. Poleg tega je ena izmed ključnih nalog oziroma zelo pomembnih nalog Agencije za energijo tudi vsakoletna objava poročila o stanju na področju energetike, ki ga prav tako obravnavamo pod to točko. Bom na kratko predstavila tiste ključne spremembe oziroma pomembne podatke, ki zaznamujejo stanje na področju trga z energijo.

Kar se tiče porabe z električno energijo se poraba električne energije že nekaj let konstantno zvišuje. V letu 2018 je bila skupna rast porabe v Sloveniji 0,4 odstotna. Delež porabe gospodinjskih odjemalcev ostaja že nekaj let v povprečju okoli 25 odstotkov in ob opazovanju korelacije z izogibanjem bruto družbenega produkta opažamo, da pri porabi gospodinjskih odjemalcev ta korelacija ne obstaja. Drugače pa je pri porabi v industriji. Tam namreč je, kar opazna korelacija med gibanjem bruto družbenega produkta in porabo v industriji, porabo električne energije v industriji, zato od leta 2009 torej po koncu finančne krize opažamo izrazitejšo rast porabe industrije. Skupna poraba električne energije v letu 2018 je bila 14,5 teravatnih ur in največji odjem električne energije predstavlja poslovni odjem na distribucijskem omrežju.

Kar se tiče pokritosti porabe z domačo proizvodnjo tako kot že nekaj let zaporedoma beležimo tudi v letu 2018 približno 84 odstotno pokritost domače porabe z domačo proizvodnjo. Naj ob tem poudarim, da to ne odraža potenciala domače proizvodnje, saj je pokritost porabe z domačo proizvodnjo odvisna tudi od tržnih in vremenskih razmer. Še posebej za poudariti leto 2014, kjer je bila izredno močna hidrologija smo imeli skoraj 100 odstotno pokritost domače porabe z domačo proizvodnjo.

Sicer pa, kar se tiče deležev virov proizvodnje ostaja tako kot že nekaj let približno tretjinska mešanica proizvodnih virov. In sicer smo v letu 2018 34 odstotkov električne energije proizvedli iz obnovljivih virov, 29 odstotkov iz fosilnih goriv in 37 odstotkov iz jedrskega goriva. V skupni porabi, v skupni proizvodnji električne energije pa proizvodne naprave, ki so v podporni shemi, prispevajo približno 7,5 % skupne proizvodnje.

Kar se tiče podporne sheme, ki se odvija od leta 2009 dalje, naj poudarim, da je najintenzivnejša rast te proizvodnje bila v obdobju od 2010 do 2012, takrat so bile tudi najugodnejše cene oziroma najvišje podpore, potem so se te podpore zniževale. Vmes je prišlo tudi do dveletnega obdobja, kjer dve leti nismo izvajali podporne sheme. Zdaj izvajamo sicer podporno shemo na podlagi konkurenčnih javnih pozivov, kjer pa imajo vsi investitorji še vedno čas, da izvedejo naprave, ki so bile v teh javnih pozivih izbrane. Tako v letu 2018 beležimo približno enako količino proizvodnih naprav, kot je bilo do leta 2015 v Sloveniji, in to je skupaj 3 tisoč 859 proizvodnih naprav, od tega 3 tisoč 400 naprav na obnovljive vire. Naj poudarim, da je v vseh javnih pozivih do sedaj, ki jih je agencija izvedla, bilo izbranih skupno 166 projektov in med njimi je 62 projektov vetrnih elektrarn, s skupno nazivno močjo 215 megavatov. Če bi bile vse te proizvodne naprave, ki so sedaj v podporni shemi, dejansko tudi izvedene v rokih, kot je to predvideno, bi lahko do leta 2020 proizvedli dodatnih 500 gigavatnih ur električne energije, do leta 2023 celo 730 gigavatnih ur, kar bi pomembno prispevalo k doseganju ciljev na področju obnovljivih virov energije v končni bruto rabi energije.

Kar se tiče javnih pozivov, naj poudarim samo še to, da se je izrazito pokazalo, da konkurenčni javni pozivi znižujejo ceno, še posebej se je to odrazilo pri sončnih elektrarnah, ne samo javni pozivi, prišlo je tudi do zniževanja cen zaradi tehnološkega razvoja, pa vendar določen del pri zniževanju cen je prispevala tudi konkurenca med investitorji.

Proizvajalcem električne energije, vključenim v podporno shemo, je bilo od leta 2010 dalje izplačanih skupaj že milijardo evrov sredstev, torej za te podpore, od tega v letu 2018 135 milijonov evrov, in skupno izmed vseh izplačanih podpor za proizvodnjo električne energije je 46 % podpor za proizvodnjo električne energije v sončnih elektrarnah.

Kar se tiče doseganja nacionalnih ciljev. Do leta 2020 je za Slovenijo cilj 25 % delež obnovljivih virov v rabi bruto končne energije. Za tem ciljem še vedno zaostajamo in ocena doseženega cilja za leto 2018 je 21,8 %, torej za približno 3 odstotne točke še vedno zaostajamo oziroma nekoliko več kot 3 odstotne točke zaostajamo za ciljem za leto 2020.

Kar se tiče stanja na trgu, lahko poudarim, da je spajanje trgov za naprej izvedeno že na vseh slovenskih mejah. V letu 2018 je bilo spajanje trgov izvedeno tudi na slovensko-hrvaški meji. To bo pomembno vplivalo na vse večjo konvergenco oziroma zbliževanje cen med področji. Sicer pa je, kot je splošno znano, trenutno trend rasti cen električne energije na veleprodajnih trgih. Končna cena za povprečnega gospodinjskega odjemalca pa se je v letu 2018 zvišala za 0,3 %, za povprečnega negospodinjskega odjemalca pa za 8,3 %. Kar se tiče strukture končne cene, ki jo plačujejo odjemalci za oskrbo z električno energijo, je ta končna cena še vedno sestavljena iz treh delov, približno tretjino odpade na vsakega, in sicer, en del se plača za omrežnino, ki pokriva stroške operaterjev, distribucije in prenosa električne energije. Drugi del predstavlja energija, tretji del pa predstavljajo stroški za davke, dajatve, trošarine in prispevke, pri čemer za povprečnega gospodinjskega odjemalca v končni ceni prispevek za obnovljive vire in učinkovito rabo energije predstavlja, odvisno od odjemne skupine, približno 13 oziroma 15 % končne cene. Kar se tiče oskrbe z zemeljskim plinom, naj poudarim, da imamo vzpostavljene dobre povezave prenosnega omrežja s sosednjimi državami. V bistvu je pa tik pred izvedbo oziroma je načrtovan tudi projekt povezave z Madžarsko, enako se dogaja tudi na področju oskrbe z električno energijo. Je pa treba poudariti na področju oskrbe z zemeljskim plinom, da v letu 2018 beležimo izrazit upad prenosa zemeljskega plina za tranzit, za prenos plina iz Avstrije čez Slovenijo v Hrvaško, Hrvaška se sedaj oskrbuje preko druge prenosne poti, in sicer preko Madžarske. Navedeno je zelo pomembno za slovenski trg, saj pomembno vpliva na stroške operaterjev oziroma na omrežnino, ki jo plačajo domači uporabniki v Sloveniji. Sicer pa beležimo na področju zemeljskega plina manj kot 1 % letni prirast novih odjemalcev, pri čemer največji delež, kar 88 %, porabe zemeljskega plina porabi industrija. Po daljšem obdobju padanja cen zemeljskega plina v letu 2018 beležimo dvig cene v vseh porabniških skupinah, predvsem izrazitejši dvig za industrijske odjemalce, kljub dvigu na področju oskrbe gospodinjskih odjemalcev, v primerjavi z Evropo ostajamo še vedno pod povprečjem, medtem ko na področju oskrbe industrijskih odjemalcev nekoliko nad povprečjem.

Kar se tiče oskrbe s toploto, ki jo prav tako kratko predstavimo v svojem poročilu, se oskrba s toploto izvaja v 101 distribucijskem sistemu v 66 občinah. 15 % delež pri proizvodnji toplote izvira iz obnovljivih virov. Kar se tiče cen oskrbe s toploto, so različne po vseh občinah, odvisno od energenta. Gre poudariti, da v letu 2018 beležimo dvig cene za oskrbo s toploto v skoraj vseh slovenskih občinah.

Na področju učinkovite rabe energije zavezanci za doseganje obveznih prihrankov tudi v letu 2018 presegajo obvezne prihranke energije.

Kar se tiče varstva pravic odjemalcev, naj poudarim, da agencija ažurno seznanja odjemalce z njihovimi pravicami v okviru skupne kontaktne točke, ki je na spletni strani agencije. Odjemalci imajo pravico do obveščenosti, pravico do nujne oskrbe, pravico do pritožbe pri dobaviteljih, kot tudi pravico do pritožbe, ki izvira iz naslova soglasij za priključitev in dostopa do sistema pred Agencijo za energijo. Hkrati imajo pravico do varne, zanesljive in kakovostne oskrbe z električno energijo in zemeljskim plinom. Treba je izpostaviti pravico do nujne oskrbe. Namreč, v letu 2018, kot tudi že v preteklih letih, ponovno beležimo, da na področju električne energije ni prišlo do koriščenja, torej ni prišlo do zahtevka niti potem do upravičenosti do nujne oskrbe, gre za pravico do odložitve odklopa zaradi premoženjskega in zdravstvenega stanja odjemalca. Na področju zemeljskega plina je sicer nekoliko več uveljavitev teh pravic, pa vendar, govorimo o zanemarljivi številki, zgolj 17 gospodinjskih odjemalcev je bilo upravičenih v letu 2018 do te pravice.

Toliko na kratko o obeh poročilih, pa z veseljem odgovorimo na dodatna vprašanja.

Hvala lepa.

Besedo dajem predstavniku Ministrstva za infrastrukturo. Mag. Kumer, izvolite.

Hvala lepa, predsednik.

Spoštovane članice in spoštovani člani odbora, dovolite, da kratko predstavim obe poročili, ki sta bili omenjeni.

Pri pregledu poročila o delu agencije za leto 2018 lahko ugotovim, da je agencija uspešno in učinkovito ter tudi zgledno opravila načrtovane naloge. V tem letu je treba poudariti določitev novega regulativnega okvira za operaterje prenosnih in distribucijskih sistemov za električno energijo in zemeljski plin. Omrežnina se je celo nekoliko znižala, hkrati pa je agencija uvedla vrsto ukrepov za spodbujanje vlaganj v nove tehnologije, pametna omrežja in vzpostavitev aktivne vloge odjemalcev, kar nas še posebej veseli.

Agencija skrbi med drugim tudi za ozaveščanje odjemalcev o njihovih pravicah, kot tudi za čim bolj ažuren dostop do podatkov o trgu z električno energijo in zemeljskim plinom. V letu 2018 je prvič objavila tudi vmesno poročilo o stanju na teh trgih in vzpostavila podatkovni portal eMonitor. Med pomembne naloge, ki jih agencija upravlja, je tudi poročilo o stanju na področju energetike. Tega bi rad malo bolj podrobno predstavil. Vlada Republike Slovenije je na 40. redni seji dne 18. julija 2019, se seznanila s tem poročilom, ki ga je skladno 404. členom Energetskega zakona vsako leto agencija pripravila in ga je tudi letos pripravila ter ga predložila Vladi in Državnemu zboru v sprejem. V poročilu podrobno prikazuje stanje in razvoj trgov za električno energijo in zemeljskim plinom doseganje ciljev na področju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov in soproizvodnje. Predstavljeni so tudi doseženi prihranki energije za učinkovito rabo ter oskrba s toploto. Vlada je ocenila, da poročilo daje dober pregled nad dogajanjem v energetiki v letu 2018. Poročilo vsako leto agencija za energijo posreduje evropski komisiji in agenciji za sodelovanje energetskih regulatorjev ACER. Slovenija je glede na uspešnost pri zagotavljanju varnega in cenovne dostopnega elektroenergetskega sistema, ki upošteva tudi načelo okoljske trajnosti po oceni svetovnega energetskega sveta za leto 2018, uvrščena na visoko 6.mesto z vidika energetske varnosti pa celo na 2.mesto. Poraba električne energije vključno z izgubami v sistemu in ob upoštevanju, da polovični delež proizvodnje NEK pripada Hrvaški, ni bila v celoti pokrita s proizvodnimi viri na območju Slovenije. pokritost slovenske porabe tako z domačo proizvodno v letu 2018, je tako znašal 84,6 %. V primerjavi z letom 2017, se je proizvodnja električne energije iz razpršenih virov v letu 2018, opazno povečala za 7,5 %, predvsem zaradi večje proizvodnje električne energije iz malih hidroelektrarn in pa soproizvodnje na fosilna goriva. Rad bi še izpostavil en vidik in sicer na področju / nerazumljivo/ rabe energije. Poleg že povedanega, je to eden pomembnejših ukrepov energetske učinkovitosti v Sloveniji, in sicer, je sistem obveznega doseganja prihrankov energije in pa alternativni ukrep s shemo obveznega doseganja prehrankov energije pri končnih odjemalcih, povzročila, da so zavezanci z doprinosom pri izvedbi ukrepov učinkovite rabe energije v letu 2018, dosegli malo manj kot 300 gigavatnih ur prihranka energije in to je za 13,6 % več kot je bil ciljni dosežen prihranek. Največji obseg prihrankov so zagotovili zavezanci, ki dobavljajo tekoča goriva in pa zavezanci, ki dobavljajo električno energijo.

Toliko na kratko. Hvala.

Hvala lepa.

Besedo dajem še predstavniku Državnega sveta, gospod Vnučec. Izvolite.

Hvala za besedo. Lep pozdrav!

Najprej pohvala za zgledno in transparentno ter pregledno za oba poročila. Pisno ste dobili naše mnenje, dodal bi pa samo ene stvari in sicer, zdaj če hočemo v Sloveniji povečati delež energije iz obnovljivih virov, je nujno, da se lotimo zakonskih aktov kjer bomo zmanjšali birokratske ovire za umeščanje v prostor, predvsem male elektrarne in pa vetrne elektrarne, kajti tukaj mislim, da so velike rezerve. Kritično je to, da so recimo izgube v našem energetskem sistemu trikrat večje kot pa je delež energije pridobljen iz obnovljivih virov energije. Tako, da bi morali strmeti, prvič, k zmanjšanju teh izgub, drugič pa k pridobivanju energije v večjem deležu pridobivanju energije iz obnovljivih virov.

Hvala.