22. nujna seja

Odbor za finance

18. 10. 2019

Besede, ki so zaznamovale sejo

Brez zadetkov.

Transkript seje

Gospe in gospodje, lepo pozdravljeni! Prosim, da se usedete na svoja mesta, ker bomo začeli s sejo. Začenjam 22. nujno sejo Odbora za finance.

Nimam obvestil, da bi bil kdo zadržan, prav tako do zdaj nisem prejel nobenega pooblastila.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje. Ima dve točki: PREDLOG PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2020 IN PREDLOG PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2021. Odbor za finance je matično delovno telo za obravnavo navedenih točk. V poslovniškem roku nisem prejel predlogov v zvezi s spremembami dnevnega reda, zato ugotavljam, da je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Za uvod podajam obrazložitev k obema točkama. Odbor bo predloga proračuna za leti 2020 in 2021 obravnaval na podlagi 158. člena Poslovnika Državnega zbora, ki določa, da se matično delovno telo najkasneje v 15 dneh po predstavitvi proračunskega memoranduma in predloga državnega proračuna na seji Državnega zbora, opredeli do vloženih amandmajev in sprejme svoje amandmaje ter pripravi poročilo, ki ga pošlje predsedniku Državnega zbora.

Seja odbora za finance je sklicana v skladu s časovnim potekom obravnave obeh predlogov proračunov, ki je bil dogovorjen na 44. seji Kolegija predsednika Državnega zbora. Predlagatelj predloženih proračunih je Vlada Republike Slovenije, zato so na sejo vabljeni njene predstavnice in predstavniki, vabljena sta Ministrstvo za finance in pa Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj. Povabljen je bil tudi Sodni svet, vendar so se opravičili.

Poleg proračunskih dokumentov, ste kot dodatno gradivo k obema točkama dnevnega reda prejeli še vložene amandmaje kvalificiranih predlagateljev, mnenja zainteresiranih delovnih teles, nekatere pripombe na predloga proračunov, prejeli pa ste tudi dva pregleda amandmajev z dne 18. oktobra kot pripomočka za obravnavo vloženih amandmajev na seji tega delovnega telesa.

Gospe in gospodje, v imenu racionalnosti poteka današnje seje predlagam, da združimo obravnavo 1. in 2. točke dnevnega reda na način, da odbor združi razpravo o obeh proračunskih predlogih, potem pa ločeno razpravlja in odloča o vloženih amandmajih kvalificiranih predlagateljev k posameznima proračunskima predlogoma.

Za začetek predlagam, da minister za finance poda uvodno besedo k proračunskima dokumentoma.

Gospod Bertoncelj, izvolite, imate besedo.

Andrej Bertoncelj

Hvala za besedo, spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.

V zadnjih dveh tednih na različnih delovnih telesih v Državnem zboru obravnavamo predloga proračunov za leti 2020 in 2021. Predstavitve in razprave so potekale po posameznih področjih z resornimi ministrstvi. Veliko vsebinskih in finančnih pojasnil in podatkov je bilo že podanih, tako da dovolite, da podam sedaj le nekaj ključnih.

Proračuna za leti 2020 in 2021 smo pripravili na podlagi sprejetih politik, zakonskih obveznosti in predvidenih projektov, ob upoštevanju aktualnih razmer v mednarodnem in domačem poslovnem okolju. Ključno izhodišče ob pripravi proračunov pomeni sprejeti okvir za pripravo proračunov sektorja država 2020, 2022, ki ga je Državni zbor potrdil aprila letos in na podlagi Zakona o fiskalnem pravilu. Okvir nam določa pot za srednjeročno uravnoteženost javnih financ sektorja države, kot celote, za vse štiri blagajne javnega financiranja in med temi največji delež, to je blizu 40 %, predstavlja državni proračun. Vlada je ob pripravi razrezov državnega proračuna, poleg te omejitve, upoštevala tudi zadnje napovedi makroekonomskih gibanj in napovedi, kot jih je pripravil Umar – Urad za makro analize in raziskave.

Te kažejo na delno upočasnitev gospodarske rasti, tako lani kot letos, ter na povečanja tveganja za rast v prihodnjih dveh letih. To potrjujejo tudi zadnje ocene in napovedi mednarodnih inštitucij, kot sta OECD in Mednarodni denarni sklad. Za leto 2019 je s strani Umarja ocenjena 2,8 odstotna gospodarska rast, za leto 2020 pa 3 odstotna rast, za leto 2021 pa 2,7 odstotna rast. Tveganja za nižjo rast pa se povečujejo, torej, ohlajanje je na obzorju. Upočasnjena dinamika rasti pomeni neposreden signal, tudi za doseganje ciljev javnih financ. Počasnejša rast bo otežila doseganje zastavljenih ciljev za državni proračun, kakor tudi doseganje javnih finančnih ciljev štirih blagajn javnega financiranja in sektorja država.

Tudi zato se je Vlada, ob objavi jesenske napovedi Umarja, to je znižana iz spomladanske 3,1 odstotne napovedi gospodarske rasti, na 3 odstotno stopnjo gospodarske rasti, nemudoma odzvala in določila, da bo za leto 2020 načrtovala izdatke državnega proračuna, ki je za 100 milijonov evrov nižja od najvišje dovoljene meje izdatkov, sprejete s fiskalnim okvirom in predhodno potrjene v Državnem zboru – to je iz 10,45 milijarde evrov, na 10,35 milijarde evrov. S tem je upoštevala približevanje določbam, v zvezi s fiskalnimi pravili, kot jih določata Ustava in Zakon o fiskalnem pravilu, kar pomeni, da se seveda zavedamo tveganj, ki jih upočasnjena rast prinaša in smo z omejitvijo rasti izdatkov ohranili pot do srednjeročne uravnoteženosti javnih financ. Naj še enkrat poudarim rast odhodkov - v obeh letih zaostaja za rastjo prihodkov. Torej, prihodki obrnjeno drugače, so višji od odhodkov proračuna v obeh letih sta za to načrtovana presežka. Torej, proračunska presežka in sicer v letu 2020, v višini 0,9 odstotka bruto domačega proizvoda in v letu 2021, v višini 1,2 odstotka bruto domačega proizvoda.

Proračunski presežki neposredno vplivajo tudi na gibanje stanja in deleža dolga v bruto domačem proizvodu, ki se pomembno znižuje, s tem pa so nižje tudi obveznosti za obresti. Le te, to je obrestni odhodki, so se od leta 2014 znižali za skoraj 300 milijonov evrov in sedaj predstavljajo 7,3 % odhodkov državnega proračuna. V prihodnjih letih načrtujemo nadaljnje zniževanje obrestnih izdatkov in sicer, 752 milijonov evrov v letu 2020 in 697 milijonov evrov v letu 2021. S tem bo državni proračun prispeval k zniževanju dolga sektorja država, ki je za leto 2021 ocenjen na 58,6 odstotka BDP ni se bo prvič po letu 2012 vrnil pod Maastrichtsko mejo 60 % bruto domačega proizvoda in Slovenija se uvršča med tiste evrske države, ki najhitreje znižujejo javni dolg, pravzaprav med vsemi evrskimi državami Slovenija najhitreje znižuje javni dolg. V ekonomski strukturi državni proračun 21 % delež namenja tekočim transferom v javne zavode, kjer je velik del namenjen za plače, 13 % gre neposredno za stroške dela. Za transferje posameznikov in gospodinjstvom je namenjenih 13 % državnega proračuna. Investicijski odhodki in transferji skupaj predstavljajo 11 % državnega proračuna, govorim torej o nekaj več kot milijardi evrov za investicije. V predlogu proračuna za leto 2020 so sredstva, ki jih pričakujemo iz proračuna EU, ocenjena na 1,1 milijarda evrov, v letu 2021 pa 851 milijonov evrov. Dinamika načrtovanih prihodkov iz Evropske unije je posledica postopnega zaključevanja projektov v obstoječi finančni perspektivi. Leto 2021 predstavlja že začetek obdobja nove finančne perspektive. Za obdobje 2021 do 2027 za katero ovojnice po državah še niso dogovorjene, se pa že izvajajo aktivnosti povezane s pripravo operativnega programa. Zavedamo se, da je pretežni del državnega proračuna določen z zakonskimi in drugimi obveznostmi, kar 95 % je tega. Torej manevrskega prostora za variabilni del je le okoli 5 %. Naj navedem nekaj glavnih poudarkov. Naša izhodišča pri pripravi proračuna za leto 2020 in 2021 so bila sledeča, mislili smo na blaginjo in stabilnost, torej nismo mislili samo na danes, mislili smo tudi na jutri in držali smo se zakona in fiskalnega pravila. V okviru prioritet naj navedem sledeče. Naše prioritete so bile razvoj, sociala in plače. Poudarek na zdravstvu, znanosti, gospodarstvu in varnosti. Naj omenim, da v okviru razgovorov, ki kljub ugodnim razmeram niso bili lahki, je bilo teh potreb, zahtev bistveno več kot je bila naša proračunska zmožnost, vendar v tem delu smo rekli odločen ne prekomerni porabi, zgornja meja porabe je namreč popolnoma jasna in v tem delu smo se držali te zgornje meje. Tako, da naša ocena je, da sta proračuna za leto 2020 in 2021 skladna z domačim fiskalnim pravilom. Prednost smo dali v okviru danih možnosti in v tem delu naj še enkrat poudarim, da imamo v okviru proračuna veliko zamejitev, saj je kar 95 % proračuna zamejenega oziroma rečemo temu fiksiranega z že določenimi zakonskimi obveznostmi. Naša ocena je, da smo pripravili predlog, ki še naprej sledi trem ključnim usmeritvam Vlade. Doseganje nominalnega presežka v javnih financah, zniževanje javnega dolga ter zagotavljanje srednjeročne uravnoteženosti javnih financ. Večkrat sem že poudaril, da se morajo vsi proračunski porabniki zavedati, da bomo mogli najti tudi notranje rezerve poleg že predvidenih finančnih načrtov, ki so pred nami, se od vsakega proračunskega porabnika bodisi vladnega, nevladnega, pravosodnega pričakuje tudi da bodo pogledali kaj se da narediti znotraj posameznega proračunskega porabnika in poiskati te notranje rezerve. In prepričan sem, da se tega zavedamo vsi. Naj zaključim. Denarja v tem smislu je dovolj, vendar se moramo obnašati gospodarno. Hvala.

Hvala, gospod minister. Predstavnik Državnega sveta je odsoten, zato bomo nadaljevali z direktorico Urada za makroekonomske analize in razvoj. Gospa Marijana Bednaš, imate besedo.

Marijana Bednaš

Hvala lepa za besedo.

Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Naj dopolnim sliko oziroma makroekonomsko podlago za pripravo proračunov, to je naša jesenska napoved. Res je, popravili smo napoved navzdol, se pravi, znižali predvsem napoved za letošnje leto s 3,4 na 2,8. Osnovni razlog za to so gibanja v izvoznem delu gospodarstva, delno pa tudi zelo veliko zmanjšanje zalog, ki nas je na nek način presenetilo v prvi polovici leta.

Kar zadeva prihodnje leto. Izhajali smo iz napovedi mednarodnih institucij, se pravi, to so najbolj verjetni scenariji razvoja gospodarskih gibanj v naših najpomembnejših partnericah, ki za prihodnje leto predvidevajo nekoliko višjo rast tujega povpraševanja od letošnje, zlasti to velja za Nemčijo, kjer je letos predvidena 0,5 % gospodarska rast, prihodnje leto več kot 1 % gospodarska rast, in ker je Nemčija naša največja trgovinska partnerica, to seveda vpliva tudi na izvozna gibanja v Sloveniji. Tudi nemški inštituti, ki so objavili svoje napovedi po zaključku jesenske napovedi, kakor tudi Mednarodni denarni sklad ta teden, predvidevajo za Nemčijo prihodnje leto okrevanje, se pravi, višjo gospodarsko rast. Tako to ostaja zaenkrat najbolj verjeten razvoj dogodkov v mednarodnem okolju in na tem temelji tudi naša napoved izvoznih gibanj. Prav tako pričakujemo nadaljnjo rast domačega povpraševanja, zlasti zasebne potrošnje, spodbujene z ugodnimi gibanji na trgu dela, in pa investicijske aktivnosti, pri čemer pričakujemo nekoliko višjo rast gradbenih investicij in zmerno rast investicij v opremo in stroje. Seveda, s to napovedjo za prihodnje leto, zlasti prihodnje leto, pa so povezane velike negotovosti, ki se jih vsi zavedamo, na kar tudi opozarjajo mednarodne institucije. Gre za trgovinska pogajanja oziroma trgovinske sporazume med ZDA in Kitajsko, ki imajo zelo velik globalni vpliv, način in čas izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije; morda so od včeraj zadeve malo bolj optimistične, vendar počakajmo do konca meseca, da vidimo, kako se bo pravzaprav vse skupaj izteklo in kakšne bodo posledice tega izstopa. Potem je tu gospodarska rast na Kitajskem, ki zelo vpliva na globalne trgovinske tokove, geopolitične napetosti, zlasti imamo tu v mislih Bližnji vzhod in eskalacije nekaterih konfliktov, nemirov na tem območju. Mednarodni denarni sklad tu predvsem na srednji rok kot neka negotovost ali tveganje omenja tudi podnebne spremembe. Torej, veliko je dejavnikov, ki bi lahko vplivali na počasnejšo rast v mednarodnem okolju, od te, ki je v tem trenutku za zdaj najbolj verjetna.

Zaradi teh negotovosti smo v jesenski napovedi naredili tudi tako imenovani alternativni scenarij, kaj bi se zgodilo, če bi bila rast tujega povpraševanja nižja od predpostavljene v osnovnem scenariju. Pri tem bi poudarila, da to ni najslabši možni scenarij, ker takšnega ne moremo oceniti, se pravi, gre za alternativni scenarij, simulacijo, kaj bi se zgodilo, če bi se tuje povpraševanje upočasnilo, in sicer, v letu 2020 za dve odstotni točki in v letu 2021 za eno odstotno točko, in to je, naj poudarim, precejšnja upočasnitev, tu bi se morala kar precejšnja tveganja začeti uresničevati. V primeru te upočasnitve bi v prihodnjem letu bila gospodarska rast, se pravi, če je tuje povpraševanje nižje za dve odstotni točki, bi bila rast v Sloveniji 1,7 %, v letu 2021 pa bi ob upočasnitvi rasti tujega povpraševanja za eno odstotno točko bila rast bruto domačega proizvoda dvoodstotna. Tako da se zavedamo negotovosti. Možno je tudi, da bo rast nižja, vendar je v tem trenutku najbolj verjeten scenarij, ki smo ga predstavili kot osnovni scenarij jesenske napovedi, to je 3 % rast v letu 2020 in 2,7 % rast v letu 2021.

Hvala.

Hvala gospa direktorica.

Predloga obeh proračunov so obravnavala tudi delovna telesa, zainteresirana delovna teles Državnega zbora, zato sprašujem njihove predstavnike, če želijo predstaviti mnenja. Interes je, zdaj bi vas pa prosil, kolegice in kolegi, da ne bi prebirali vseh tistih poročil v celoti, ker so obsežna in smo jih dobili v pisni formi, ampak bi se pri poročilih osredotočili na bistvene poudarke iz razprave in na opredelitev oziroma sprejete sklepe.

Prva je na vrsti kolegica poslanka Mateja Udovč, za katero delovno telo, kolegice, Odbor za izobraževanje ali Komisija za odnos s Slovenci po svetu. Dobro. Prosim.

Hvala lepa predsedujoči za besedo. Spoštovani gostje, spoštovane kolegice in kolegi!

Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino je na 15. nujni seji, 9. 10. 2019, kot zainteresirano delovno telo obravnaval predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2020 in 2021, ki jo je Državni zbor v obravnavo in sprejem predložila Vlada. Odbor je združil razpravo obeh predlogov proračunov in obe točki obravnaval kot zainteresirano delovno telo. Pri delu odbora so sodelovali minister za izobraževanje, znanost in šport, dr. Jernej Pikalo, državna sekretarka Martina Vuk in Vodja sektorja za razvoj sistema proračuna na Ministrstvu za finance, Mojca Volč.

Predstavnica ministrstva za finance je uvodoma na splošno predstavila predloga proračuna za leto 2020, 2021. Poudarila je, da sta predloga proračuna pripravila ob zavedanju, da se gospodarska rast umirja. Predstavila je tudi proračunske trende in možnosti zagotavljanja sredstev po posameznih politikah. Pozitivna pa je ugotovitev, da načrtovana rast odhodkov zaostaja za rastjo prihodkov. Torej v izhodišču priprave proračuna naj ne bi imeli težav z upoštevanjem fiskalnega pravila. Minister za izobraževanje, znanost in šport je pozdravil predloga proračuna, ki ministrstvu prinašata povečanje sredstev v letu 2020 za 83,5 milijonov evrov v letu 2021, še za 52,4 milijona evrov glede na leto 2020. Minister je predstavil tudi več pomembnih projektov in opozoril, da je večino razpoložljivega denarja namenjeno pokritju zakonskih obveznosti, plač zaposlenih kar 96 %. Ob tem je izpostavil ključne prioritete z njihovega področja. Prva prioriteta v naslednjih dveh letih bo financiranje znanosti in raziskav, ki je bila do sedaj občutno podhranjena. Nabavili bodo ustrezno opremo in zagotovili optimalne pogoje za uspešno znanstveno-raziskovalno delo. Prioriteta na področju izobraževanja, EU ustanovitev javne službe za kakovostno izobraževanje odraslih, vključevala naj bi tudi izobraževanje starejših. Na področju športa pa bo večino sredstev namenjenih za pripravi športnikov, za poletne olimpijske igre v Tokiu leta 2020 in zimske olimpijske igre v Pekingu leta 2022. Večino sredstev namenjenih predšolski vzgoji se bo porabili za subvencije staršem za drugega in vsakega naslednjega otroka, na področju osnovnega šolstva v prihodnje pa bodo sredstva namenjena pričakovanemu povečanju osnovnošolcev. Na področju srednjega šolstva pa naj bi bil pomemben odhodek subvencionirana malica. Pomembni cilji na področju visokega šolstva so: stabilno financiranje visokošolskih programov, povezava z znanostjo, skrb za slovenski jezik in povečanje subvencioniranja bivanja študentov. Na področju investicij so planirana sredstva za sofinanciranje naložb občin v osnovne šole in vrtce v obsegu 5 milijonov evrov v vsakem proračunskem letu. To bo prvi tovrstni razpis po letu 2011. V razpravi je večina poslancev poudarila nujnost dodatnega vlaganja v znanost in razvoj in potrebo po zagotovitvi višjih sredstev za investicije v šolsko infrastrukturo in športno infrastrukturo. Menili smo, da je 10 milijonov za leto 2020 in 2021 občutno premajhen znesek za investicije. V realnem življenju to pomeni izgradnja le enega sodobnega stadiona. Razpravljavci so pozvali ministra naj poskusi zagotoviti še dodatne vire financiranja za investicije. Prav tako so poslanci opozorili na pomanjkanje sredstev za študentske domove. V zaključni besedi je minister ob koncu razprave poudaril, da je višina sredstev za znanost odvisna od splošne rasti deleža BDP. Še enkrat je poudaril, da investicije zaostajajo za potrebami, ker gre večina sredstev iz integralnega dela proračuna za plače zaposlenih. Obljubil je, da bo ministrstvo takoj po sprejetju proračuna objavilo razpis za gradnjo infrastrukture. Predstavil je še uspešno črpanje sredstev Evropske unije na področju preventivnih programov pri zmanjševanju debelosti pri mladih. Člane odbora je seznanil tudi z evalvacijo vajeništva, ki bo opravljena takoj, ko bo prva generacija zaključila program in da proračun za projekte Erasmus na evropski ravni še ni sprejet. Pričakuje pa se, da bo v večletnem finančnem okvirju Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino ni oblikoval svojih amandmajev k predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2020 in k predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2021. Po končani predstavitvi predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2020 in predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2021 in po opravljeni razpravi je predsednik odbora ugotovil, da se je odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino seznanil s predlogom proračuna Republike Slovenije za leto 2020 in s predlogom proračuna Republike Slovenije za leto 2021 svojega delovnega področja.

Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je na 3. nujni seji, 10. 10. 2019, obravnavala predloga proračunov za leto 2020 in 2021, ki jo je Državni zbor v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije. Predloga sta bila dne 1. 10. 2019 objavljena tudi na spletnih straneh Državnega zbora. Komisija je združila razpravo obeh predlogov proračuna ter ju obravnavala v skladu s tretjim odstavkom 157. člena Poslovnika Državnega zbora kot zainteresirano delovno telo v delu, ki se nanaša na Slovenc v zamejstvu in po svetu. Na seji komisije so sodelovali minister za področje odnosa med Republiko Slovenije in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu Peter Jožef Česnik s sodelavci ter predstavnik Ministrstva za finance Franc Radman. Predstavnik ministrstva za finance je uvodoma predstavil splošni del predloga proračuna, pravne podlage in metodologijo za njuno pripravo. Predlog proračuna v naslednjem proračunskem obdobju, Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu znaša 9 milijonov in pol evrov. To predstavlja povečanje za 868 tisoč 914 evrov oziroma 10,07 % v primerjavi s proračunom Urada v preteklem obdobju. Pri tem ne gre le za povečanje sredstev, ki bodo zagotovili kritje zakonskih obveznosti temveč tudi za dodatno financiranje programskih vsebin urada. Pristojni minister je ocenil, da je povečanja proračunskih sredstev za delovanje urada zadovoljivo, glede na proračunske trende, ob tem pa je opozoril, da je potrebe urada presegajo predlagane finančne okvirje. Večino sredstev bodo namenili sofinanciranju programov in projektov avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah in po svetu s ciljem utrjevanja in ohranjanja njihove narodne, jezikovne ter kulturne identitete. V splošni razpravi so člani komisije pozitivno ocenili povečanje proračunskih sredstev za delovanje urada. Opozicijska poslanca sta opozorila, da je povišanje glede na povečanje celotnega proračuna prenizko. Razpravljavci so želeli pridobiti čim več informacij o strukturi razporeditve in uporabe teh sredstev. Posebej so se zavzeli za predstavitev pregleda razporejanja sredstev glede na posamezne ciljne skupine. Ponovno so se zavzemali za združitev vseh sredstev proračunskih uporabnikov, namenjenih Slovencem zunaj meja Republike Slovenije na postavki urada, kar bi zagotovilo boljše medresorsko usklajevanje in izvajanje te politike. Člani komisije so opozorili tudi na nedosledno upoštevanje in izvajanje vseh dvostranskih in večstranskih mednarodnih pogodb, ki se nanašajo na interesirane pravice, razvoj in obstoj slovenske avtohtone narodne skupnosti. Zavzeli so se za okrepitev prizadevanj med političnimi predstavniki Republike Slovenije in sosednjih držav. V razpravi je bilo večkrat poudarjeno pomen slovenskega jezika ter povezovanje z matično domovino za ohranitev in krepitev narodne identitete. Pri tem je bila izpostavljena mlajša populacija, katero bi bilo potrebno pritegniti v domovino tudi s primernimi štipendijskimi programi in štipendijsko politiko. Skupna ugotovitev razprave je bila, da ni vse samo v denarju, ki ga lahko zagotavlja država Slovenija, temveč tudi v povezovanju in sodelovanju na vseh področjih, predvsem pa na kulturnem. S tem se bo ohranjala narodna zavest in tudi slovenska identiteta. Člani in članice komisije so nato glasovali o naslednjem predlogu sklepa, ki je bil oblikovan na pobudo člana komisije, Jožeta Tanka. Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu predloga Odbora za finance, da ob pripravi amandmajev k predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2020 in k predlogu proračuna 2021, zagotovi dodatna sredstva za proračunskega uporabnika Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu in sicer v letu 2020 v višini 5 milijonov evrov ter v letu 2021 za 10 milijonov evrov. Sklep s petimi glasovi proti in štirimi glasovi za, ni bil sprejet. Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu k predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2020 in predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2021, ni oblikovala svojih amandmajev. Po končani obravnavi je predsednica komisije ugotovila, da se Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu seznanila s predlogom proračuna Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 iz svojega delovnega področja.

Hvala lepa.

Robert Polnar

Hvala, gospa poslanka.

Spodbudili ste proceduralni predlog poslanca Matjaža Hana.

Prosim.

Ja, hvala lepa.

Z velikim spoštovanjem do vseh odborov, ki so naredili veliko nalogo, ampak dragi moji predstavniki, mi imamo vse to zapisano v tem. Res je, da bo parlameter zaznal našo branje in bomo lahko na koncu nagrajeni s tem, da veliko govorimo, ampak jaz predlagam, da povemo tisto ključno in da ne beremo poročila, ki so v bistvu napisana in jih imamo pred sabo. Predlagam, no. Ker bomo imeli verjetno razprave vsebinske druge še kar nekaj ur.

Hvala lepa. To je moj predlog, lahko pa damo tudi na glasovanje.

Postopkovni predlog, gospod poslanec. To ne bo potrebno, ker v času vaše odsotnosti sem jaz predlagal vsem poročevalcem v imenu delovnih teles, da svoja poročila skrajšajo oziroma zreducirajo na najpomembnejše izvlečke iz razprave in na obrazložitev sklepov. Vsak od teh ljudi, na katere sem se s tem predlogom obrnil, ima tri možnosti. Da me ignorira, da noče narediti tistega, akr sem predlagal ali pa, da tega ne zmore narediti. To tretjo opcijo bi bilo posebej potrebno vzeti v ozir.

Zdaj pa nadaljujemo. V imenu Odbora za kulturo podaja poročilo poslanec Primož Siter.

Prosim.

Hvala lepa in se nadejam, da bom zmogel. Bom pa resnično povzel čistopis tega, kar je Odbor za kulturo torej na 9. nujni seji 11. oktobra kot zainteresirano delovno telo obravnaval v sklopu predloga proračuna za leto 2020 in 2021. Pomemben podatek je, da so pri delu odbora poleg poslank in poslancev sodelovali minister za kulturo Zoran Poznič, Jana Žakelj, predstavnica Ministrstva za finance, Mitja Šuštar, predsednik Sindikata kulture in naravne Slovenije Glosa ter Inga Remeta, predsednica društva Asociacija.

Najprej je seveda uvodno predstavnica Ministrstva za finance na splošno predstavila ključne vsebine predlogov proračunov za leti 2020 in 2021, potem pa je minister za kulturo povzel oziroma predstavil predloga proračuna ministrstva za obe leti.

V letu 2020 so sredstva za kulturo, glede na rebalans proračuna za leto 2019, povečujejo za 3 milijone in pol evrov in skupaj znašajo 196,8 milijona evrov, kar predstavlja 1,8 odstotno povečanje, glede na rebalans proračuna, torej, za leto 2019. Predlog proračuna za leto 2021 pa znaša 190,7 milijonov evrov, kar pomeni, da se sredstva zmanjšujejo za 6,1 milijona evrov, kar predstavlja 3,09 odstotno znižanje, glede na predlog proračuna za leto pred tem, torej 2020. Dodatna integralna sredstva so v letu 2020 namenjena pokritju stroškov zaposlenih pri neposrednih in posrednih uporabnikih Ministrstva za kulturo in sicer, v znesku 5,3 milijona evrov, povečujejo se sredstva za film, v višini 100 tisoč evrov, sredstva za nakup knjižničnega gradiva v višini 117 tisoč 187 evrov ter sorazmerno s tem, tudi sredstva za izplačilo knjižničnega nadomestila, v višini 32 tisoč 812.

Javnemu skladu Republike Slovenije je zagotovljenih dodatnih 145 tisoč 500 evrov, za izvedbo festivala Europa Cantat, 2021 za projekt predsednikovanja Slovenije Svetu EU pa je namenjenih dodatnih 108 tisočakov. Višja so sredstva za investicije v javno kulturno infrastrukturo in sicer, za milijon 267 tisoč 299 evrov in dodatnih 108 tisoč evrov za obnovo spomenikov v lasti Republike Slovenije. Torej, glavnina dodatnih integralnih sredstev v letu 2021 v višini 2,6 milijonov je namenjenih pokritju stroškov zaposlenih pri neposrednih in posrednih uporabnikih ministrstva, za projekt predsedovanja Slovenije Svetu EU je zagotovljenih dodatnih 721 tisoč 400 evrov. Glede na 2020, za festival Europa Cantat, 2021 pa dodatnih 543 tisoč 200 evrov.

V prihodnjem letu, vsebinsko, bo glavnina vseh proračunskih sredstev ministrstva namenjenih štirim glavnim programom, torej delovanju ministrstva in podporni dejavnosti na področju kulture, drugič, ohranjanju kulturne dediščine, programom o kulturi in medijem ter urejanju položaja nevladnih organizacij. Minister je na dolgo predstavil vse štiri točke, ki se, predstavitve se ne bom zdaj tudi jaz lotil. V osnovi pa takole, Ministrstvo za kulturo načrtuje 12,3 milijona evrov za področje socialne varnosti, kar predstavlja 6,2 % integralnega proračuna. Za plačilo prispevkov za socialno varnost samozaposlenih, je namenjenih 9,5 milijona evrov, boleznine samozaposlenim 31 tisoč evrov, delovne štipendije 159 tisoč evrov, republiške priznavalnine 0,9 milijona evrov ter pomoč in plačilo prispevkov verskim uslužbencem 1,7 milijona evrov.

Potem pa so tudi vabljeni na sejo, predstavnik Glose, izpostavil štiri točke, ki so skupne tako Društvu Asociacija, kot Sindikatu kulture in narave, ureditev bolniške od prvega dne dalje za samozaposlene v kulturi, vzpostavitev karierne dinamike, ureditev načina podeljevanja štipendij in ponovno vzpostavitev mehanizma tako imenovanih izjemnih pokojnin v kulturi. Prav tako je opozoril, da je treba samozaposlenim v kulturi priznati delavske pravice.

V razpravi so razpravljavci pozdravili zvišanje sredstev za prihodnje leto, obenem pa ob načrtovanem znižanju za leto 2021 izrazili skrb, da se kultura, kljub gospodarski rasti in kljub zavezam v koalicijski pogodbi, še vedno ne bo približala ravni iz leta 2009, ko je imela največ sredstev. Opozorjeno je bilo, da je kultura osnovni gradnik vsega, kar premoremo, a je kljub temu v tokratnem proračunskem izrezu na samem dnu. Izraženo je bilo tudi mnenje, da smo priča zgodovinski gospodarski rasti, vendar nihče ni zadovoljen s proračunom, kar kaže, da so prioritete celotnega proračuna zastavljene napačno.

Poslanke in poslanci smo potem v razpravi v ospredje postavili eno množico tem, za katere vas vabim, da si jih preberete oziroma njihov seznam, v gradivu. Minister za kulturo pa je v zaključku povedal, da je ministrstvo sredi proces prestrukturiranja, ne samo svoje dejavnosti, ampak tudi zunanjih področij - med drugim poteka postopek digitalizacije vseh razpisnih področij, ki jih na ministrstvu pripravljalo letno, torej več kot 300 razpisov in bodo poenoteni. Razlikovali se bodo samo po vsebini. Izboljšanje na področju kulture, lahko s področja investicij kot ohranjanje in varstvo kulturne dediščine prinaša zakon o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe v kulturi, ki je v parlamentarni proceduri.

Druga strateška pot za katero računa pa je, da ministrstvo zopet pridobi svojo prednostno ose na Službi Vlade za razvoj in Evropsko kohezijsko politiko. Odbor za kulturo ni oblikoval svojih amandmajev k predlogoma proračunov. Po končani predstavitvi obeh predlogov za obe leti in po opravljeni razpravi pa je predsednica odbora ugotovila, da se je Odbor za kulturo seznanil s predlogom proračuna za 2020 in 2021 s svojega delovnega področja.

Hvala.