Spoštovane kolegice in kolegi, začenjam 57. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da sta zadržana dva člana odbora in se seje ne moreta udeležiti zaradi službenih obveznosti. To sta: gospa Nataša Sukič; in gospod Zmago Jelinčič Plemeniti.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci evropskega parlamenta iz Republike Slovenije ter predstavniki vlade in državnega sveta.

Vse navzoče prav lepo pozdravljam.

Prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA ZAPOSLOVANJE, SOCIALNO POLITIKO, ZDRAVJE IN VARSTVO POTROŠNIKOV. LUKSEMBURG, 24. 10. 2019.

Gradivo k tej točki smo prejeli od vlade dne 17. 10. 2019 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Prosim državnega sekretarja gospoda Tilna Božiča iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da nam predstavi izhodišča.

Izvolite.

Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke, poslanci, pa seveda tudi ostali prisotni.

Bi vam na kratko v nadaljevanju predstavil dnevni red zasedanja Sveta Evropske unije za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov. Ta bo 24. oktobra v Luksemburgu.

Ministrice in ministri bodo opravili tri razprave. In sicer: o krepitvi boja proti diskriminaciji v Evropski unij; o usklajevanju znanj in spretnosti s potrebami trga dela v spreminjajočem se svetu dela in strateškem pristopu za stalno, vseživljenjsko učenje; ter ob delovnem kosilu še o učinkovitejšem odločanju na področju socialne politike.

Namen orientacijske razprave o krepitvi boja proti diskriminaciji v Evropski uniji je pri državah preveriti pripravljenost, da se pogajanja o predlogu direktive v enaki obravnavi nadaljujejo z večjo ambicioznostjo oziroma, da se področje nediskriminacije uredi na druge načine glede na to, da pogajanja o predlogu direktive ne napredujejo že desetletje. Svet bo sprejel dvoje sklepov sveta, in sicer o ekonomiji blaginje ter o podpori Evropske unije stoletni deklaraciji Mednarodne organizacije dela o prihodnosti dela.

V okviru točke o evropskem semestru bo svet odobril ključna sporočila Odbora za zaposlovanje na podlagi letnega poročila o uspešnosti zaposlovanja in prikazal uspešnosti zaposlovanja ter ključna sporočila odbora za socialno zaščito na podlagi letnega pregleda prikazov uspešnosti socialne zaščite. Pod točko »razno« bo komisija poročala o konferenci o spodbujanju enakosti LGBTI oseb v Evropski uniji, skupaj s finskim predsedstvom pa bosta poročala o tristranskem socialnem vrhu, ki je potekal v Bruslju to sredo.

Za dodatne informacije sem vam na razpolago tudi skupaj s sodelavko gospo Žerić.

Hvala.

Hvala lepa, gospod Božič.

Zdaj pa odpiram razpravo kolegic in kolegov. Želi kdo besedo? Ugotavljam, da ne.

Zato zaključujem z razpravo.

In hkrati ugotavljam, da nismo sklepčni. Zato moram sejo prekiniti za 10 minut.

…politike 2014/2020 za obdobje od januarja 2014 do konca junija 2019 in poročilo o izvajanju akcijskega načrta za pospešitev črpanja sredstev iz operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020.

Gradivo k tej točki smo prejeli od vlade, dne 14. 10. 2019.

Prosim gospo dr. Nevenko Ribič, državno sekretarko v Službi Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, da nam predstavi omenjeni poročili.

Izvolite.

Hvala lepa, predsedujoči. Spoštovani predsedujoči, poslanke, poslanci, spoštovani vsi prisotni, lepo pozdravljeni.

Danes je ta odbor v veliki meri posvečen evropski kohezijski politiki. Na dnevnem redu je kvartalno poročilo s presečnim datumom 30. junij 2019 in akcijski načrt za pospešitev izvajanja operativnega programa za rast in delovna mesta za obdobje od leta 2014 do leta 2020.

V poročilu je veliko številk, ki govorijo o tem kako izvajamo naš operativni program. In seveda ustrezno je, da vam najprej predstavim številke, ki so v poročilu na dan 30. junij 2019, kasneje pa postrežem še z informacijo do kam smo prišli 3 mesece kasneje, to se pravi konec meseca septembra. Tudi to poročilo je že v pripravi in verjamem, da se o njem kmalu pogovorimo.

Naj spomnim, da vlada že od leta 2014 dalje pristojnemu odboru Državnega zbora redno poroča o stanju izvajanja evropske kohezijske politike. Vsake štiri mesece je pripravljeno poročilo, ki se dotakne vsebinske, časovne in finančne komponente črpanja evropskih sredstev. Nedvomno se je izkazalo, da je sodelovanje s pristojnim odborom Državnega zbora več kot potrebno in koristno, saj v izmenjavi mnenj pridobivamo vsi - tako poslanci, ki ste sproti obveščeni o zadevah na področju evropske kohezijske politike kot tudi vlada, ki na ta način redno dobiva potrebne usmeritve s strani Državnega zbora.

Pa sedaj k številkam. Oziroma, še prej naj podam uvod, o katerih številkah bom govorila.

Veste, da je sistem koriščenja evropskih sredstev zelo kompleksen in ima več faz. Vse prepogosto se izpostavlja zgolj zadnjo fazo izvajanja evropsko kohezijske v Sloveniji in to tisti del, ki se ga je prijel izraz »črpanje evropskih sredstev«. Faze koriščenja evropskih sredstev pa so v bistvu štiri. Prva faza je tako imenovana dodelitev sredstev oziroma odobritev sredstev, kjer je SVRK kot organ upravljanja tisti, ki oceni vlogo posredniškega organa. In v kolikor je ta vloga skladna z vsebino programa SVRK izda tako imenovano odločitev o podpori posredniškem organu. Druga faza je potrditev operacij, kar pomeni, da posredniški organi izvedejo postopke izbora, dodelijo sredstva, sklenejo pogodbe o sofinanciranju z upravičenci. Tretja faza so izplačila iz proračuna Republike Slovenije, kar pomeni, da upravičenci na terenu izvajajo projekte in za izvedene aktivnosti upravičenci izdajo tako imenovane zahtevke za izplačilo, ki se nato izplačajo iz državnega proračuna. Četrta faza, o kateri praktično največ govorimo, pa so zahtevki za plačilo iz proračuna Evropske unije. Organ za potrjevanje zahtevke pregleda in če so ti tako kot je treba, se pošlje zahtevek v Bruselj za povračilo sredstev.

In sedaj k številkam.

Prva faza, o kateri sem govorila – dodelitev sredstev oziroma odobritev. Konec junija letošnjega leta smo prišli do 78 % oziroma 2 milijardi 407 milijonov evrov.

Druga faza – potrjene operacije – je 1 milijarda in 967 milijonov evrov. To je 64 % celotne alokacije, ki je Sloveniji na razpolago v tem obdobju, to se pravi od 3 milijard in 67 milijonov evrov sredstev.

Tretja faza. Tukaj smo prišli do 26 %. To se pravi izplačila iz državnega proračuna so bila v višini 809 milijonov evrov.

In četrta faza, zahtevki za plačilo iz proračuna evropske unije – 758 milijonov ali 25 % celotnih alokacij.

Če primerjam zadnji dve številki, lahko zaključim, da je med obema majhna razlika – 1 %. To je dokaz, da je bil narejen kvalitativen preskok pri izvajanju skozi vse tri informacijske sisteme. In če je bil ta razkorak v preteklosti tudi večji kot 10 %, je danes 1 % tudi zato, ker smo pospešili delo na nadgradnji informacijskega sistema organa upravljanja EMA. Morda je primerno, da nekaj povem tudi o aktivnostih, povezanih s tem.

V prvi polovici letošnjega leta smo veliko naporov prednostno usmerjali v izvajanje akcijskega načrta za odpravo pomanjkljivosti v informacijskem sistemu na podlagi priporočil revizijskega organa iz aprila leta 2018. Konec junija smo revizijskemu organu poročali o odpravljenih pomanjkljivostih. Kot veste, je minister Purič na tem odboru omenil, da pričakujemo pismo Evropske komisije o morebitni začasni zaustavitvi plačil sredstev iz Evropske unije v kolikor ne bomo odpravili pomanjkljivosti informacijskega sistema. Julija smo pismo prejeli in to pismo je prejelo, da se mora v nadaljevanju revizijski organ prepričati, da sistem deluje, zato je že poleti izvedel ponovno revizijo sistema. Ta revizija je bila zaključena avgusta letošnjega leta in danes lahko povem, da informacijski sistem deluje. V revizijski terminologiji temu pravimo, da smo oceno sistema iz 3 prejeli v bistvu 2, kar pomeni, da sistem deluje, vendar se priporočajo še nekatere manjše izboljšave. Tako SVRK kot tudi Urad za nadzor proračuna ocenjujemo, da razlogov za zaustavitev sredstev ni več, vsekakor pa bo treba počakati na odziv Evropske komisije, ki vedno ima pač zadnjo besedo.

Kot sem že napovedala, bom podala tudi sveže podatke o tem kje smo s črpanjem septembra letošnjega leta. To je tudi stanje, ki bo predstavljeno v naslednjem kvartalnem poročilu.

To se pravi, v prvi fazi – odobritvi sredstev – smo konec septembra prišli do 83 % ali do 2 milijard in 560 milijonov evrov.

Potrjene operacije – druga faza. Ta številka je dosegla 2 milijardi in 100 milijonov evrov, kar je 68 % od razpoložljivih sredstev.

Tretja faza, ki pove, da so upravičenci začeli dejansko z delom in za to zahtevali plačilo, tukaj smo prišli do 28 % oziroma iz slovenskega proračuna je bilo izplačano 872 milijonov evrov.

Zahtevki za plačilo proračunu Evropske unije znašajo 26,5 % oziroma 812 milijonov od celotne alokacije 3 milijarde 67 milijonov.

Na SVRK-u ocenjujemo, da je stanje v prvih dveh fazah izvajanja zadovoljivo, dodatno pa se je treba osredotočiti na fazo izplačil iz proračuna. Treba je tudi spodbuditi izvajanje posameznih projektov in programov na terenu, kar je najbolj pomembno in obenem pospešiti potrjevanje zahtevkov za izplačilo na samih ministrstvih. Če ponovim, prostor za izboljšanje je med drugo in tretjo fazo, to se pravi dodeljena sredstva in izvajanje operacij, kjer je razkorak velik, precej velik, kar pomeni, da bo v prihodnje napor treba usmeriti v hitrejše izvajanje operacij, seveda ob upoštevanju dinamike, predvsem pri tistih, ki trajajo dalj časa.

Podatki, ki vas zanimajo, so seveda tudi uspešnost obeh kohezijskih regij. Naj poudarim, da finančne tabele, dogovorjene z operativnim programom, zagotavljajo, da bodo sredstva za kohezijsko regijo vzhodna Slovenija znašala 60,6 %, za kohezijsko regijo, za evropski sklad za regionalni razvoj in evropski socialni sklad. Preostanek pa bo šel za kohezijsko regijo zahodna Slovenija. Pri samih dodeljenih sredstvih je bilo razmerje konec junija letošnjega leta 56 % proti 44, kar pomeni, da prihajajo razpisi, ki bodo v večini namenjeni kohezijski regiji vzhodna Slovenija. En tak razpis za vzhodno kohezijsko regijo je bil odobren ravno v tem tednu. Gre za 12,4 milijone evrov spodbude za digitalno transformacijo malih in srednje velikih podjetje za obdobje 2019 do 2023, katerega namen je spodbuditi rast in razvoj podprtih podjetij na osnovi vlaganj v uporabo digitalnega poslovanja.

Iz poročila se kaže, da je kohezijska regija zahodna Slovenija nekoliko uspešnejša od kohezijske regije vzhodna Slovenija.

Razvidno je, da je največ sredstev v okviru vseh skladov bilo dodeljenih kohezijski regiji zahodna Slovenija – 88 %, medtem ko je kohezijski regiji vzhodna Slovenija bilo dodeljenih nekoliko manj sredstev, in sicer 72 %. Kohezijska regija zahodna Slovenija ima glede na razpoložljiva sredstva večji delež potrjenih operacij – 77 %, kot kohezijska regija vzhodna Slovenija, ki jih ima 57, kar pomeni, da je izvajanje v kohezijski regiji vzhodna Slovenija nekoliko počasnejše. Govorim o drugi fazi izvajanja kohezijske politike.

Primerjava certificiranih izdatkov, to se pravi četrta faza, glede na geografsko razdelitev in upravičenost v okviru posameznih skladov kaže, da je bil v obdobju med decembrom 2018 in junijem 2019 narejen napredek, velik napredek, v obeh kohezijskih regijah. Glede na certificirane izdatke prednjači kohezijska regija vzhodna Slovenija s 77 % rastjo, nominalno 113 milijonov evrov. Sledi pa kohezijska regija zahodna Slovenija s 66 % rastjo oziroma nominalnim povečanjem 93,2 milijona evrov.

Pri izvajanju kohezijske politike je treba zasledovati tudi vsebinski napredek, ki predstavlja napredek po posameznih prednostnih oseh. Slovenija na podlagi operativnega programa izvaja vsebine v okviru enajstih prednostnih osi.

Prednostna os 1 pomeni mednarodno konkurenčnost raziskav, inovacij in tehnološki razvoj. Prednostna os 2 – povečanje dostopnosti do informacijsko-komunikacijske tehnologije.

Prednostna os 3, to je dinamično in konkurenčno podjetništvo za zeleno gospodarsko rast.

Prednostna os 4 – trajnostna raba in proizvodnja energije ter pametna omrežja.

Prednostna os 5 – prilagajanje podnebnim spremembam.

Prednostna os 6 – boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti.

Prednostna os 7 – gradnja infrastrukture.

Prednostna os 8 - spodbujanje zaposlovanja in transnacionalna mobilnost delovne sile.

Prednostna os 9 – socialna vključenost.

Prednostna os 10 – znanje in spretnosti za vseživljenjsko učenje in boljšo zaposljivost. In 11 – pravna država.

Iz poročila o izvajanju je mogoče razbrati, da je največ operacij, za katere so bile izdane odločitve o podpori, sklenjene pogodbe na prednostnih oseh 8, 10 in 11. To je preko 90 %. To so tudi prednostne osi, kjer primarno podpiramo projekte skozi evropski socialni sklad. Na tem skladu smo tudi v evropskem kontekstu med boljšimi. Ostale prednostne osi so na okrog 50 % pri sklenjenih pogodbah, to se pravi pri izvajanju projektov. Pri skladih je najbolj v zaostanku evropski sklad za regionalni razvoj, ki pa tudi pridobiva na zagonu.

Najbolj problematično je stanje na prednostni osi 2 in 4, to se pravi povečanje dostopnosti do informacijsko-komunikacijske tehnologije in pa trajnostna raba in proizvodnja energije ter pametna omrežja. To gre v prvem primeru na rovaš dveh neuspešnih javnih razpisov za širitev širokopasovnih storitev in uvajanje visokohitrostnih omrežij na območjih, na katerih infrastruktura – širokopasovna – še ni zgrajena in hkrati ni tržnega zanimanja za gradnjo. Zaradi tega je bilo potrebno izvesti ponovno testiranje tržnega interesa in prilagoditi razpis. Razpis, ta razpis je v pripravi. V drugem primeru pa so vzroki pri mehanizmih celostne teritorialne naložbe in dogovorih za razvoj regij, kjer je prišlo do zamika pri postopkih zaradi kompleksnejšega izvajanja operacij z vključitvijo velikega števila deležnikov ter uporabo pristopa »od spodaj navzgor« pri pripravi in izborih projektov.

Do resnih zamud prihaja tudi zaradi povečanega obsega koordinacije projektov in dodatnega dela na mehanizmu dogovori za razvoj regij, ki prvotno v operativnem programu ni bil predviden, zato so bile v obdobju poročanja izvedene nekatere kadrovske spremembe. Konec preteklega leta je bilo tudi močno aktualno pravilo n+3, ki pomeni, da Evropska komisija razveljavi odobritev kateregakoli zneska, ki ni bil uporabljen do 31. decembra tretjega obračunskega leta po letu glavne dodelitve. V obdobju od začetka izvajanja operativnega programa do 30. junija je Slovenija certificirala vrednosti 758 milijonov evrov. In ob upoštevanju, da je država v letih 2017 in 2018 dosegla pravilo n+3 in je znesek certificiranih izdatkov presegel v operativnem programu zastavljen cilj, mora Slovenija na dan 30. junija certificirati še nekaj več kot 30 milijonov. Moram pa povedati, da smo ta cilj že dosegli oziroma presegli in tako v letošnjem letu ni bojazni, da bi Slovenija izgubila sredstva, ki so ji bila na ta račun dodeljena.

Največja odločitev o podpori, ki jo je naša služba izdala, je bila potrditev prek 250 milijonov evrov za Sklad skladov oziroma za SID banko za tako imenovane finančne instrumente. Če povem natančno, je bila v letu 2017 izdana odločitev o podpori za 253 milijonov evrov. Prvo črpanje sredstev je bilo izvedeno decembra leta 2017 v višini 25 % zneska operacije oziroma 63 milijonov evrov, pogoj za drugo črpanje pa je, da sklad skladov zagotovi porabo 60 % prve tranše. In do konca leta 2018 je SID banka razvila produkta evropske kohezijske politike posojila za mala in srednja podjetja ter mikroposojila za mala in srednja podjetja ter podpisala pogodbe s tremi finančnimi posredniki v vrednosti 73 milijonov evrov. Finančnim posrednikom je Sklad skladov zagotovil sredstva za plasiranje končnim prejemnikom v višini 27 milijonov evrov. Do konca junija 2019 je bilo iz virov evropske kohezijske politike Sklada skladov preko finančnih posrednikov končnim prejemnikom odobrenih 52 milijonov evrov in sklenjenih 1788 pogodb. V skladu z akcijskim načrtom bo SID banka zagotovila tudi pogoje za izvedbo drugega črpanja sredstev. Možna je predčasna predložitev zahtevka za drugo črpanje.

V tem programskem obdobju imamo tudi tri instrumente, ki naslavljajo potrebe tako, da pridejo od spodaj navzgor. To so: CLLD ali tako imenovani lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost; celostne teritorialne naložbe, namenjene mestnim občinam; in pa mehanizem skladnega regionalnega razvoja Dogovor za razvoj regije. Vsi ti instrumenti se izvajajo, nekateri uspešneje, pri nekaterih bo potrebno še kar nekaj dela.

CLLD ali lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost. S tem pristopom je mogoče podpreti celotno območje države tako, da sredstva kmetijskega sklada podprejo projekte, ki se izvajajo v okviru posamezne lokalne akcijske skupine in zunaj naselij z več kot 10 tisoč prebivalci, ki so opredeljena kot nepodeželjska območja. S sredstvi evropskega sklada za regionalni razvoj pa so podprte operacije, ki so namenjene reševanju urbane problematike v manjših mestih in urbanih območjih, razen v mestnih naseljih mestnih občin, ki so podprta z mehanizmom celostnih teritorialnih naložb. Izdane so bile že odločitve o podpori za vseh 37 strategij lokalnega razvoja. Lokalne akcijske skupine na podlagi potrjenih strategij tekoče objavljajo javne pozive za predložitev projektnih predlogov na posameznih območjih. Izvajanje pri vseh podukrepih CLLD poteka tekoče.

Celostne teritorialne naložbe zagotavljajo razvoj urbanih območij v skladu s trajnostnimi urbanimi strategijami, ki pa so jih sprejele mestne občine v Sloveniji. Tudi na področju mehanizma CDN je opaziti napredek pri potrjevanju operacij in izvedbi. Do 30. junija 2019 je posredniški organ, to je Združenje mestnih občin, objavil pet povabil k predložitvi vlog za vseh 11 mestnih občin, in sicer za tri prednostne naložbe, v okviru katerih se sofinancirajo operacije mehanizma celostnih teritorialnih naložb. In sicer za spodbujanje energetske učinkovitosti, za spodbujanje nizkoogljičnih strategij za vse vrste območij, zlasti za urbana in ukrepi za izboljšanje urbanega okolja ter oživitev mest. do sedaj je organ upravljanja izdal odločitve o podpori za 37 operacij v skupni vrednosti 62,5 milijona evrov sredstev Evropske unije.

In na koncu še mehanizem dogovora za razvoj regij, ki se je začel najkasneje in ki je tudi podvržen največjim izzivom. Ta instrument regionalne politike izhaja iz Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Z njim se oziroma se bodo podprli regijski in državni projekti, ki aktivirajo razvojne zmogljivosti vseh 12 regij in odpravljajo največje razvojne razlike v regijah. Ministrstvo za regionalni razvoj in tehnologijo je za vseh 12 razvojnih svetov regij objavilo dve povabili za predložitev projektov, s katerima se uresničujejo regionalni razvojni programi. Skupno število projektov v podpisanih dogovorih je 241, pri čemer skupna vrednost sofinanciranja države v podpisanih dogovorih znaša 480 milijonov evrov. MGRT za pospešitev izvajanja podpisanih dogovorov in njihovih dopolnitev intenzivno izvaja teritorialne dialoge tako z ministrstvi kot z regijami. Ti dialogi so potekali januarja, marca in konec maja in tudi septembra. Zadnji krog teritorialnih dialogov je predviden za december letošnjega leta. S spremembo drugega povabila za posredovanje projektnih predlogov v okviru dogovorov, ki je bila objavljena aprila, pa se uvajajo določene zahteve glede vključevanja projektnih predlogov v dogovore. Pogoji se zaostrujejo, pod katerimi se lahko projekti, pravzaprav uvrstijo se lahko le tisti, ki so dejansko izvedljivi in ki imajo zaprte tudi finančne konstrukcije. Organ upravljanja je do konca junija v okviru DRR-jev izdal odločitve o podpori za 11 projektov v skupni vrednost 17 milijonov evrov sredstev, tako za evropski sklad za regionalni razvoj, za kohezijski sklad in za evropski socialni sklad. Napredek je viden predvsem pri izvajanju v okviru prednostne naložbe spodbujanje podjetništva.

Čeprav sem nekaj o informacijskem sistemu že povedala, verjetno ne bo odveč, če podam še nekaj informacij kaj se dogaja na tem področju.

Informacijski sistem, ki podpira izvajanje evropske kohezijske politike, je kompleksen in gre za povezavo med tremi sistemi – MFERAC, EMA in ECA. Težave, s katerimi smo se in se tudi še občasno soočamo, večinoma izhajajo iz povezav med vsemi tremi in povezanih specifik izvajanja, ki jih evropska zakonodaja ne omogoča, nacionalna pa dopušča. V zadnjem trimesečju je bilo izvedenih več večjih nadgradenj aplikacije, kot so razširitev funkcionalnosti pri poročanju o udeležencih na operaciji, spremenjeno je bilo delovanje nekaterih sistemski kontrol, ki onemogočajo oddajo nepopolnih zahtevkov. V izgradnji je tudi modul za izdelavo vodstvenih poročil in administracijo uporabnikov. Še vedno pa so prisotne težave povezane z urejanjem listin za nazaj, za pretekla leta, ko ta sistem ni omogočal celostnih vnosov in sistem EMA ni omogočal celotnih postopkov obdelave podatkov. Ob analizi podatkov ugotavljamo, da so podatki v sistemu EMA nepopolni oziroma napačni, zato je bilo treba vse opozorila na nepravilnosti spremeniti v blokade. To se pravi, če je vnos napačen, pride do blokade in to ne more vplivati na nadaljnje oteževanje delovanja sistema, dokler se pač te zadeve učinkovito ne odpravijo. Morda je v tej točki primerno, da še enkrat poudarim, da so napori, ki smo jih v prvi polovici letošnjega leta usmerili v izvajanje akcijskega načrta za odpravo pomanjkljivosti, dali ustrezne rezultate. Revizijski organ – Urad za nadzor proračuna – je tako ugotovil, da naš sistem deluje in zagotavlja zanesljive podatke in tako omogoča nemoteno izvajanje kohezijske politike v Sloveniji. To se pravi tukaj ni več dileme, ne moremo več reči, da je EMA tista, ki blokira izvajanje evropske kohezijske politike.

S tem zadnjim delom, to se pravi z informacijo o stanu na informacijskem sistemu, pa bi čisto na kratko predstavila še akcijski načrt.

Akcijski načrt za pospešitev črpanja je vlada sprejela v decembru leta 2018, tudi na pobudi in priporočilo Državnega zbora in pa Državnega sveta. V uvodu tega akcijskega načrta je bila podana analiza stanja z razlogi za počasnejši začetek izvajanja evropske kohezijske politike v okviru Evropske unije. Akcijski načrt je bil pripravljen za v cilje usmerjeno maksimalno upravičencu prijaznejšo in pravočasno porabo razpoložljivih sredstev evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020. In akcijski načrt na podlagi ugotovljenih slabosti dosedanjega izvajanja obravnava potrebne splošne in specifične ukrepe, njihove nosilce in pa časovni okviru izvedbe s ključnim poudarkom na dveh ukrepih. To se pravi, kratkoročno gre za odpravo razkoraka med že izvedenimi izplačili iz državnega proračuna in zahtevki za plačilo, poslanimi na Evropsko komisijo ter srednje ali dolgoročno pospešitev izvajanja evropske kohezijske politike, kot je opredeljeno v teh splošnih in specifičnih rešitvah. V nekaterih primerih, pri katerih gre za izbor v več fazah, bo vsekakor potrebna sistemska prilagoditev načelu potrjevanja le pripravljenih projektov, zaradi česar bo potreben daljši rok za potrditev sofinanciranja, zaradi česar bo izvedba projekta hitrejša. Za pospešitev dejanske izvedbe in posledično zmanjšanje razkoraka med plačili in podpisanimi pogodbami vlade v skladu s proračunskimi zmožnostmi ta usmerja organe tako države kot javne uprave in občinam priporoča, naj začnejo s postopki oddaje javnega naročanja še pred dodelitvijo evropskih kohezijskih sredstev. sistem določitve prednostnih ukrepov v postopkih izdaje okoljevarstvenih presoj pa je tudi eden od ukrepov, ki lahko pospeši izvajanje operativnega programa. Projekti, uvrščeni v dogovore za razvoj regij, pa imajo v drugi fazi možnost, da kandidirajo na podlagi tudi neposredne potrditve operacij.

Ključne točke oziroma poglavja, po katerih v akcijskem načrtu obravnavamo problematiko, so natančno definirane. To se pravi, kaj je najbolj pomembno za nas in za vse? Pospeševanje pošiljanja zahtevkov za povračilo Evropski komisiji, razvoj in nadaljnja nadgradnja informacijskega sistema organa upravljanja, prednostna obravnava načrtovanih operacij v postopkih okoljske presoje pri MOP in ARSO, podpora pri izvajanju same evropske kohezijske politike in tako dalje. Po teh alinejah tudi izvajamo v praksi aktivnosti, za katere lahko rečem, da dajejo rezultate. Pravilo n+3 za preteklo leto je izpolnjeno in sredstva niso bila izgubljena niti v lanskem letu, za leto 2019 pa smo to pravilo, kot sem povedala, že izpolnili v jesenskih mesecih. To se pravi, šlo je za 312 milijonov pravic porabe in ta zadeva v letošnjem letu ni problematična. Črpanje oziroma zahtevki za povračila iz bruseljske blagajne so v prvih devetih mesecih tega leta porasli iz 16 na 26,5 %, kar sicer ni idealno, je pa bistveno izboljšano stanje. Prihajajo pa še trije najmočnejši meseci kar se tiče črpanja in do konca leta računamo, da se bo ta slika še bistveno popravila.

Napori, ki jih vlagamo tako na SVRK kot tudi na vseh sodelujočih organih, pa tudi na strani upravičencev, kažejo, da rezultati so. Povedala bi tudi, da se je začelo paralelno delati tudi na dokumentih za naslednje programsko obdobje. Res je tempo hud, da verjamem, da nam bo s skupnimi močmi uspelo in da bomo tudi v tem operativnem programu za obdobje 2014-2020 počrpali vsa sredstva, ki jih imamo na razpolago.

Bila sem nekoliko daljša tako, da se opravičujem. Sedaj pa sva s kolegom Bojanom na razpolago za vaša vprašanja.

Hvala lepa.

Hvala lepa, dr. Ribičeva. Potrebe za opravičilo ni.

Želi besedo predstavnica Združenja mestnih občin Slovenije?

Izvolite.

Preden, bi vas rad še prosil, da se predstavite z imenom in funkcijo, zaradi zapisa. Hvala.

Hvala za besedo. Moje ime je Saša Heath-Drugović in sem tukaj v vlogi Združenja mestnih občin.

Želela bi podati nekaj povratnih informacij, ki se jih je državna sekretarka tudi že dotaknila, na področju mehanizma CTN za urbani razvoj mestnih občin.

Ponovno bi želela opozoriti, da se je ta mehanizem vzpostavljalo šele v letu 2016, saj v obdobju programiranja za prejšnjo finančno perspektivo ni bil predviden organ za ta mehanizem. Zato se je ZMOS vzpostavil kot posredniški organ za izbor operacij v prvi fazi.

Ta mehanizem beleži zelo dobro poslovanje. Ugotavljamo, da imamo trenutno 38 odločitev o podpori in v bližnji prihodnosti pričakujemo nove odločitve o podpori, tu bo nekako 15 odločitev. Torej, danes imamo skoraj za 60 % že odločitve v podpori, v mesecu ali dveh pa bo ta procent zrasel na številko 70 %. Za nami sta že dva kroga povabil, trenutno smo v fazi tretjega kroga povabil, dve povabili sta trenutno odprti, zadnje v tem krogu pa bo odprto novembra.

Kot je že državna sekretarka opozorila, srečujemo se z izredno kompleksnostjo postopkov, ki tudi zelo podaljšujejo postopke odobravanja sredstev. Na to težavo opozarjamo od vsega začetka mehanizma, imeli smo tudi sestanek županov mestnih občin in ministrov udeleženih ministrstev v obdobju prvega kroga povabil. V slogu dobrega sodelovanja, ki ga ohranjamo z ministrstvi pravzaprav od vsega začetka do danes, se te teme vedno znova naslavljajo. Zadnji krog, tako, zelo obsežen, smo opravili v aprilu, ko so bili vsi ministri obveščeni o teh zadevah z dodatnimi pobudami kaj bi bilo nujno opredeliti in popraviti, da bi te postopke skrajšali. Tudi bilateralni pogovori so bili pripravljeni. Vendar, ta sestanek je bil predviden za april, z ministri je bil spremenjen v tehnični sestanek, kjer smo te zadeve dorekli, vendar v končni fazi postopki niso bili spremenjeni. Da povzamem zelo na kratko – dogaja se nam, da je administrativno delo tako kompleksno, da traja več mesecev. Torej vsi ti postopki, o katerih govorimo, želimo si črpanja, so zelo, zelo podaljšani in nenazadnje povzročajo tudi velike likvidnostne težave pri upravičencih.

Seveda se zaradi predimenzioniranja vseh postopkov pojavlja tudi velika kadrovska podhranjenost za izvajanje teh nalog, istočasno pa opažamo tudi fluktuacijo kadra.

Kar pa je najbolj bistveno, zakaj vse te zadeve počnemo, je, da imamo na mehanizmu več projektov že predanih namenu, mnogo se jih izvaja, vsi se v Ljubljani, poglejte si kaj se dogaja na projektu Cukrarna – ogromen, celostni projekt, na kar smo zelo ponosni. Podobne zgodbe se dogajajo tudi v drugih mestnih občinah.

Dotaknila bi se še omenjenega Sklada skladov, SID banka in finančni inštrumenti. Tudi na tem področju po veliko mesecih dela smo prišli do tega, da imamo vzpostavljen produkt, za katerega je bil denar znotraj CTN-ja. Prva izplačila so bila že izvedena za prvi projekt, za drugi projekt so postopki v izvedbi in s tem bi porabili vsa razpoložljiva sredstva za finančne inštrumente v tem krogu.

Ob koncu pa bi želela nasloviti še temo nove finančne perspektive. Tukaj moramo zagotoviti, da se nam ne ponovijo izkušnje prejšnje finančne perspektive, ko smo dve leti od začetka začeli vzpostavljati mehanizem, ki je sicer v OP-jih bil, nič ostalega pa ni bilo opredeljenega. Posledično dajemo pobudo vsem resorjem, da čim prej uskladijo svoja mnenja. Predvsem tukaj opozarjamo na temo teritorialnih pristopov, zelo pomembno področje. Namreč, v dokumentu Naložbene potrebe Republike Slovenije, ki ga je država poslala v Bruselj na začetku pogajanj, to področje ni bilo naslovljeno. Tudi na sestanku, ki smo ga imeli s predstavniki Evropske komisije 1. 10. ta točka ni bila na dnevnem redu. Razumemo, stališča med resorji še niso usklajena. Zato res velika pobuda, da se ta stališča uskladijo in da država čim prej odpre partnerski dialog tudi o tej temi.

Drugo na temo programiranja pa je, da želimo čim prej informacije o prioritetah na nivoju države, da bi lažje razumeli okvire, v katerih lahko umestimo prioritete upravičencev. Za pojasnilo – na ZMOS-u smo pripravili potrebe mestnih občin za bodočnost, pri čemer smo pojasnili, da so to celoviti pristopi, da to ni samo tema za evropsko kohezijsko politiko, da je potreb mnogo več, kot je razpoložljivih sredstev v vseh virih, naj si bodo EU sredstva, lokalni proračun, lokalni proračuni. In znotraj vseh teh potreb želimo biti učinkoviti, da popolnoma suportiramo tudi ves ta proces, da podamo tudi prioritete, kajti vemo, da je bilo že na tem sestanku v oktobru pričakovano, da bomo postregli s prioritetami in ne bomo govorili le o širokih potrebah.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Želi besedo morda še predstavnica Ministrstva za finance? Ne.

Hvala lepa še enkrat.

Zdaj pa odpiram razpravo članic in članov odbora. Kot prvi ima besedo dr. Franc Trček, potem pa gospod Gregor Perič.

Hvala za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav vsem skupaj.

Ne bom kratek, bom pa poskušali biti koncizen in predstavnica Združenja mestnih občin mi je dala zelo lepo izhodišče.

Zdaj, če poslušamo – že mestne občine imajo težave tako s kompleksnostjo in časom kot z likvidnostjo kot s kadrovsko podhranjenostjo, ne? Če sem zdaj poslušal gospo sekretarko dr. Ribič, je nekako rekla dobesedno tako: kaj priporočamo občinam – vrzite se na glavo, potem bomo pa videli, kaj bo.

Zdaj, neko to poročanje Državnemu zboru je približno tako staro kakor sem jaz poslanec. Se mi zdi, da je bilo najprej to na gospodarstvu, potem je prišlo na to matično delovno telo. Zdaj, glede na pomembnost te tematike, bi na današnji seji pričakoval tako Šarca kot v.d. ministrice, ampak Šarec očitno nima časa, je na Facebooku, ministrica pa je balonček, ki se bo napihoval.

Zdaj, kljub temu, čeprav sem poslanec, sem še vedno strokovnjak za dve področji, ne bom se hvalil, da sem jih za 7, sem dovolj odrasel. Eno področje so politike informatizacije v vsej kompleksnosti, drugo področje je lokalni in regionalni razvoj, zlasti družbeno-prostorske infrastrukture. Preden se mi je 5 let nazaj zgodila politika, se mi je 10 let, dobrih 10 let nazaj zgodil letalonosilka, evropski projekt, po finančni konstrukciji večji od proračuna Kamnika, mimogrede 28,6 milijonov. Bil sem znanstveni koordinator tega projekta, 39 partnerjev, 7 držav, 68 ukrepov, 8 vertikal, 4 horizontale. Description of work, kar je biblija teh projektov, je pred prvimi aneksi znašal 850 strani, po prvem aneksu sem si moral kupiti Mac pro, da sem to zadevo sploh lahko vrtel pa odpiral. Te zadeve zelo, zelo dobro poznam.

Ni vse slabo na tem področju, daleč od tega, ampak jaz sem si tukaj napisal. Mi se to nekako gremo že od leta 2001. Ratali smo polnoletni, nismo pa ratali odrasli. Imamo pa celo vrsto izzivov in težav. Jaz se danes ne bom ponavljal, kar sem že 5 let govoril, ker grem že sam sebi toliko na jetra, da ni res. Seveda, sem šel z neke prireditve Štajersko-podravsko podjetja leta in sem pač slučajno ob Dravi, kjer si zračimo možgane ljudje, ki se ukvarjamo s politiko, srečal neko kolegico, ki celo življenje dela na tem. Najprej se bom dotaknil seveda strani 22-26, ampak moram reči - ta poročila so slaba. A veste, to je v bistvu neka solata. A veste, če gremo na koncu te akcijske načrte v nekem fondu osmice, saj čorav rataš, pa tudi že kako so formatirana.

Velika težava je informatika, a veste, in govoriti »mi dodajamo neke module«, ne, mi bi se morali vprašati kje nam je hrbtenica pa logika. Ljudje, ki dnevno na teh projektih delajo, mi rečejo »ta EMA je še vedno, raje se ne pogovarjaj z mano« - nekaj poskušam delati, potem kličem dve gospe na enem ministrstvu. Dve tretjini ministrstev je povezano z kohezijo. Potem kličem nekoga na SVRK-u in nekako se to leti in vrti v krogu. Kolega Sovorov je na pretekli seji lepo povedal, da ste šli na Portugalsko, tam so za to informatiko dali 15 milijonov, ne? Neke reda velikosti, glejte, mi bi potrebovali 5 do 7 milijonov, da to informatiko na SVRK-u poštimamo, ampak seveda prej tudi nekoga, ki bi cel ta proces - ali neke ljudi - premislil in razumel, ker drugače se nekako vedno znova vrtimo v krogu, a veste. In imate neke ljudi, ki bi projekte izvajali, imate neke ljudi na ministrstvih, ki dragocen čas zapravljajo za nekaj, ker nekaj ni premišljeno. Potem imate na kakem ministrstvo recimo področje, samo en primer povem, socialnega podjetništva, ki smo ga malo nerodno razlagali, ga narobe razumemo, gor in dol. Tam neka gospa pregori, gre na bolniško / nerazumljivo /, je pol leta ni, so projekti zamaknjeni za 9 mesecev. Pa ni zdaj gospa kriva sama po sebi, eni dve leti smo imeli primer nekega, kaj, kmetijskega pospeševalca v okolici Ormoža, ki je tudi pregorel, pa potem kmetje niso dobili nekih upravičenih sredstev. To so neke težave, ki jih imamo in po petih letih malo imam že dosti butanja z glavo ob zid. In dejansko, kako jih rešiti? Jaz bi te odgovore rad. A veste, jaz spadam med tiste redke poslance, ki vse te žlobundre preberejo. In meni je malo že tako, pridete s strani izvršilne oblasti in mi to še enkrat poveste. Lahko bi se pol ure ukvarjali z ukrepi.

Potem, na strani 22. »Težave, s katerimi se soočamo, večinoma izhajajo iz povezav med temi sistemi in posameznimi specifikami pri izvajanju, ki jih evropska zakonodaja ne omogoča, nacionalna pa dopušča«. Nevladne organizacije, društva, javni zavodi. Jaz sem tukaj dal tri klicaje pa bučo. Jaz sem delal na projektu, ki nas je bilo sedem držav, pa so bila in društva in faksi in nevladne organizacije in družbe z mešano lastniško strukturo in mestni holdingi, ni bilo kaj ni bilo, pa smo funkcionirali. Imel sem to srečo, da sem direktno z DG-jem, s katerega Bulčeva odhaja, moral komunicirati, ne pa prek tega, kar imamo. Ne to dojeti, da kritiziram tri ljudi, ki tukaj s SVRK-a pridejo, ampak mi s tem ravnamo kot svinja z mehov – v tistem delitvenem kolaču iz naših kvot, je to neki preostanek, kjer se parkira politično nekdo, ki o tem kaj dosti pojma nima, kar je skrajno neodgovorno. Ni kohezija edini razvojni denar, kot je lepo povedala predstavnica mestnih občin, se pa ne misli multiplikator proračunu, če se tako izrazim.

Zdaj, če grem gledati na 12. stran, osi. Seveda ni vse v teh procentih, koliko počrpamo pa koliko upravičeno, sorry my lingua, sclaimamo v Bruslju. Ampak mi imamo velike težave, evo, ravno povečanje dostopnosti do informacijsko-komunikacijkih tehnologij. Tukaj sem si napisal »EMA sic«. Imamo težave trajnostne rabe in proizvodnje energije in pametna omrežja. Imamo malo manjše težave na podnebnih spremembah, okoljska in biotska raznovrstnost, infrastruktura za trajnostno mobilnost. Okej, malo čez pol je socialna vključenost in zmanjševanje tveganja revščine. Zakaj imamo to? Verjetno tudi, ker prečenje kadrovsko podhranjenega SVRK-a in ministrstev, kjer se resno ne ukvarjajo s tem, dejansko ni ustrezno.

Zdaj, če grem gledati naprej, 18. stran – rezerve za uspešnost. Teh 6 %, me zanima odgovor, komu glede na to, da jih je več kot pol izrazito neuspešnih. So kake dobre stvari. 3/8, stran 24, razvoj podeželja, krepitev zdravja za vse v Brežicah in tako naprej, da nebom samo neupravičeno kritiziral.

Stran 28. Močna podpora poenostavitvi izvajanja kohezijske politike, kot je tudi gospa iz mestnih občin povedala – kakšne, katere poenostavitve? A veste, tukaj se vrtimo v krogu. Že, ne vem, več kot desetletje se tako ali drugače s tem ukvarjam, tudi ko hodim v druge države se s tem ukvarjam. Jaz vedno rečem, glejte, saj regulo ne piše mišek z Marsa, pišemo jo Evropejci za Evropo. Kdaj se bomo tukaj nekam naprej premaknili? Katere poenostavitve mislimo? Ali bodo te poenostavitve že v tej perspektivi, ali bodo vključene v naslednjo perspektivo? Nordijske države so skozi svojo shemo malo dojele v katero smer naj bi šle te poenostavitve. Ali nam je to nek vzor, model? Tukaj bi rad odgovore. Seveda, prihajam iz vzhodne kohezije. Tukaj se navede »absorpcijska sposobnost kohezijske regije je problem«. Zdaj, kje vse so težave? Jaz bi rad tukaj zvedel odgovor. Saj ga v bistvu ga v osnovi že delno v veliki meri vem. In, kako ga bomo reševali?

Stran 34, prednostna os 2 – povečanje dostopnosti do informacijsko-komunikacije tehnologije teh njihove uporabe in kakovosti. Mi bi navsezadnje na tej seji rabili tudi kampelce iz vseh desetih ministrstev, če bi se hoteli resno pogovarjati. »Dva že potrjena javna razpisa sta bila izločena, saj nista bila uspešno izvedena«. Zakaj? Potem je nekdo zasral v pripravi javnega razpisa. Mi imamo čisto prevečkrat neke javne razpise, ki se potem izkaže, da se iz takih drugačnih razlogov ne izvedejo.

Stran 42, prednostne naložbe os 4, 4/1 spodbujanje energetske učinkovitosti. A veste, mi se zelo radi hvalimo z energetskimi prenovami stavb, sočasno, kolega je bolj z gradbenih strok, pa pozabljamo na komunalno infrastrukturno prenovo. To je približno tako kot, da greš na plastično operacijo, vmes ti bodo pa odpovedale ledvice pa še kaj. To je zame v bistvu neustrezno, če gledam malo srednjeročno, razmetavanje z denarjem.

Stran 46, a veste, saj se sliši lepo, os 5, 5/1 podpora namenskim naložbam za prilagajanje podnebnim spremembam. Ampak mi v osnovi imamo tam neke protipoplavne ukrepe in potem, če se spomnim, so ti ukrepi pogosto ali pa če gledam na, kje imam, na osi 6 boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti, naložba 6/2 varstvo in obnova biotske raznovrstnosti tal ter spodbujanje ekosistemskih storitev. Ob nadaljevanju v nove / nerazumljivo / in gor in dol smo imeli neko urejanje vodotokov, kjer so nam, kaj, uničili mrestišče soške postrvi, ali so, kaj že, Ižico poradirali skoraj pri tem, ko se vliva v Ljubljanico. Se mi zdi, dajmo to malo premisliti, ne?

Potem imate še spet eno tako bučo, ne morem drugega reči, naprej tipa Ministrstvo za kulturo izhaja iz neke mobilnosti študentov iz socialno šibkejših okolij. Potem je javni razpis za štipendije za specializirane poklice v kulturi. Po domače povedano, nekdo, ki bi šel nekam v tujino študirati, mogoče na kak konzervatorij ali kaj takega. In potem je neki razpis in potem ugotovijo, da skoraj noben od desetih, ki se je prijavil, ni ta pravi. Po eni strani je to norčevanje iz mladih ljudi, po drugi strani nekdo ni resno naredil domače naloge. Mislim, čakajte, navsezadnje isto kot nas plačujejo tukaj, da bi malo bolj učinkovito premikali, ne pa samo cvilili kdo je vse kriv za nazaj, verjetno tudi neke ljudi na resornem ministrstvu plačujemo, da se nekaj procesira. Podobno e-ARH MK beleži odhajanje kadrov – zakaj? Seveda ne pričakujem od vaju dveh ali treh, da mi boste to odgovorili, ampak mi imamo neko celo vrsto težav na evropski koheziji in dejansko vrtimo v krogu.

Tukaj imam tudi recimo nek dopis za naslednjo kohezijo, ki se delamo kot, da ga ni. 15. 5. je bil poslan, podpisani smo vsi živi z naše strani Trojan ali, če hočete, vzhodne kohezije, da o naslednjih koheziji dveh ločenih operativnih programih, seveda tudi ločena neka merila, in direktnimi operacijami. Jaz nekaj sprašujem gor dol, kot da tega dopisa in dokumenta ni bilo. Navsezadnje smo se podpisali čisto vsi poslanci in poslanke dejansko, ki prihajamo iz teh okolij.

Glejte, sklenil bom čisto tako. Jaz osebno menim, da bi mi rabili neki malo bolj resen krizni načrt, vključno z ljudmi. SVRK bi rabil enih 20 ljudi, ki smo se iz takih ali drugačnih razlogov resno z evropsko kohezijo ukvarjati. In to bi Šarec moral, dobesedno narediti poziv in nas prositi. Če sem direkten – od gospe Monike v Slovenski Bistrici do mene. Jaz včeraj dam, odstopim kot poslanec, če mi nekdo da obvezo, da grem za nek normalen denar, ne prevelike peneze, ne rabim blaznih bonitet, se še naprej z vlakom vozim, naslednjih 10 let z ekipo delam na koheziji in jo poštimam. In vse drugo je neko sračkanje, vrtenje v krogu, nabijanje in cela vrsta ljudi, ki dela super projekte s temi penezi pogosto na rangu minimalnih plač, ki zamujajo, z razsutim softwarejem. In jaz se bojim še teh par ljudi, ki delate na koheziji, da boste, seveda imam notranje informacije, kot v vseh resorjih, da boste dvignili roke in nekam šli. In tukaj je treba tudi navezavo, a veste, med, če hočete, nacionalno in lokalno oblastjo najti, da se bi ustavila ta fluktuacija kadrov. A veste, takrat je bila tukaj odhajajoča evropska komisarka, ki je bila še na hearingu za ministrico brez listnice, to bi seveda moralo biti z ministrstvo z listnico in povezano mogoče z MGRT-jem, kot je včasih bilo eno ministrstvo ali z resnim mišljenjem Evropske unije. In sem ji lepo rekel, izhajajoč iz nekih tujih izkušenj – neki dober back office, ki dela na terenu, tega je premalo. A veste, že pri mestnih občinah, že pri največjih mestnih občinah se zalomi, kaj šele pri kakih manjših. Imate kake toliko pametne občine, da mogoče ene dva mlada človeka dve, tri leta financirajo, da se naučijo to delati, potem pa iz tega nekaj delajo, recimo tak primer je občina Semič z moje Bele krajine.

Skratka, če tukaj zaključim, nekaj odgovorov bi rad. Dvomim, da jih bom dobil, ampak se mi zdi, da bo to še naprej potekalo na način, evo, da končam s šarcizmom, svinja z mehom. Žal. Skrajno neodgovorno in kmalu bomo v bistvu že v tretjem desetletju, v naslednji perspektivi in naučili smo se izrazito, izrazito premalo.

Hvala.

Hvala lepa, spoštovani poslanec, za vaše mnenje in vprašanja.

Naslednji ima besedo poslanec Gregor Perič.

Izvolite.