1. trak: (SC)

Lep pozdrav na 11. nujni seji Komisije za nadzor javnih financ.

Preden začnemo z uradnim delom bi želel v naših vrstah pozdraviti novega člana komisije, mag. Dušana Verbiča, iz Poslanske skupine SMC, ki je zamenjal prejšnjo članico Matejo Udovč. Gospod Verbič, toplo pozdravljen. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeleži naslednji poslanci in sicer prejeli smo opravičilo poslanca Zmaga Jelinčiča Plemenitega, na seji kot nadomestni član namesto mag. Bojane Muršič sodeluje poslanec Jani Prednik.

Prehajamo na določitev dnevnega reda.

S sklicem seje ste prejeli dnevni redi komisije s 4. točkami in sicer:

1. točka - Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2020,

2. točka - Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2021,

3. točko - Predlog Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2020 in 2021

4. točka - Predlog Zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in 2021 ter izredni uskladitvi pokojnin.

Za vse štiri točke dnevnega reda je komisija zainteresirano delovno telo. Vaših predlogov za spremembo ali dopolnitev dnevnega reda nisem prejel, zato ostaja dnevni red takšen kot je bil določen s sklicem. Predlagam, da obravnavo 1. in 2. opravimo skupaj in sicer z uvodnim predstavitvenim delom Ministrstva za finance oziroma ostalih vladnih predstavnikov. Če bodo predlagani kakšni amandmaji jih bomo obravnavali za vsako leto posebej. Ali kdo nasprotuje temu predlogu? (Ne.)

Prehajamo na obravnavo 1. IN 2. TOČKE - PREDLOG PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2020 IN LETO 2021.

Gradivo je bilo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. K tema točkama so bili s sklicem seje vabljeni Marjan Šarec, predsednik Vlade, ki se je opravičil, Andrej Bertoncelj, minister za finance, Tomaž Vesel predsedik Računskega sodišča, Vlada, Ministrstvo za finance in Računsko sodišče.

Predlagam, da uvodno besedo najprej opravi predstavnica Vlade oziroma Ministrica za finance, nato bi besedo dal predstavnikov Računskega sodišča, da pove svoje mnenje kot nadzorna institucija o predlogu proračunov za leti 2020 in 2021 v celoti, potem pa tudi za svoj posebni del torej za svoj proračun. Če bo potrebno bomo na koncu v skladu s tretjim amandmajem 157. člena Poslovnika pripravili tudi potrebne amandmaje k predlogoma aktov.

Zdaj, prosil bi kar za uvodno besedo, torej, državna sekretarko. Prosim.

Najlepša hvala za besedo. Lepo pozdravljeni. Spoštovani poslanci.

V zadnjih dveh tednih na telesih Državnega zbora in Državnega sveta obravnavamo predloga proračunov za leti 2020 in 2021. Proračuna sta pripravljena na podlagi sprejetega okvira, ki ste ga v Državnem zboru sprejeli za leta 2020 do 2022, letos aprila, in na podlagi Zakona o fiskalnem pravilu, poleg tega pa upoštevata tudi aktualne razmere v mednarodnem in domačem poslovnem okolju, ki kažejo na upočasnitev gospodarske rasti, tako lani, kot letos, ter na povečana tveganja za rast v prihodnjih letih.

Za letos je ocenjena 2,8 odstotna gospodarska rast in za naslednje leto 3 odstotna. To pomeni, da bo obseg bruto domačega proizvoda, torej vsega, kar v Sloveniji ustvarimo, za dobre pol milijarde nižji, kot smo prvotno pričakovali. Upočasnjena dinamika gospodarske rasti pomeni neposreden signal tudi za doseganje ciljev javnih financ in počasnejša rast bo otežila doseganje zastavljenih ciljev, tako za državni proračun, kakor za štiri blagajne, kakor tudi za sektor država. Zato se je Vlada ob objavi jesenske napovedi nemudoma odzvala in odločila, da bo za leto 2020 načrtovala izdatke državnega proračuna v višini, ki je 100 milijonov evrov nižja, od sicer dovoljene zgornje meje.

Naj omenim nekaj osnovnih elementov predlaganih proračunov. Odhodki so načrtovani skladno s prioritetami, zakonskimi obveznostmi in omejitvami, ki jih narekuje spoštovanje fiskalnih pravil. Za leto 2020, kot omenjeno, načrtujemo 10,35 milijarde odhodkov, kar je za 190 milijonov več, kot v rebalansu letošnjega proračuna, v naslednjem letu pa za dobrih 100 milijonov več, torej, 10 milijard 455 milijonov. Na strani prihodkov, Vlada za naslednje leto, jih pričakuje 4,5 odstotkov več, kot v letošnjem rebalansu in v letu 2021 še za dodatna 2,7 odstotka več, kot v letu 2020. In ob upoštevanju te ocene prihodkov in odhodkov, v prihodnjem letu načrtujemo presežek v višini 468 milijonov evrov in v letu 2021, v višini 656 milijonov evrov.

V ekonomski strukturi se 21 % teh odhodkov namenja tekočim transferom v javne zavode in še dodatnih 13 procentov za stroške dela neposrednih uporabnikov. Vlada je pri pripravi predloga namreč upoštevala višja izplačila zaradi uskladitve plačnih razredov, napredovanj in dviga minimalne plače, v pogajanjih s sindikati javnega sektorja, pa si bo prizadevala doseči tak mehanizem prilagajanja plač, ki bo omogočil predvidljivo rast teh izdatkov. Za transfere posameznikom in gospodinjstvom je namenjenih 13 % odhodkov, investicijski odhodki in transferi skupaj predstavljajo 11 %, torej, dobra milijarda evrov gre za investicije.

V predlogu proračuna 2020 so sredstva, ki jih pričakujemo iz EU, ocenjena na 1,1 milijardo, v letu 2021 pa na 851 milijonov. Nižji načrtovani prihodki so posledica postopnega zaključevanja projektov v obstoječi perspektivi. Leto 2021 predstavlja sicer že formalni začetek naslednje perspektive 2021–2027, za katero pa ovojnice po državah članicah še niso dogovorjene, se pa že izvajajo aktivnosti, povezane s pripravo operativnega programa.

Aktivno upravljanje javnega dolga je v zadnjih petih letih pomembno prispevalo k zniževanju bremena obrestnih izdatkov državnega proračuna, ki so se od leta 2014 znižali za skoraj 300 milijonov evrov, trenutno predstavljajo 7 % odhodkov državnega proračuna in v prihodnjih dveh letih načrtujemo nadaljnje zniževanje in sicer, v letu 2020 naj bi bilo 752 milijonov za obresti in v letu 2021 potem 697 milijonov. S tem v državni proračun prispevajo tudi k zniževanju dolga sektorja država, ki je za leto 2021 ocenjen na 58,6 % BDP in se bo prvič, po letu 2012, vrnil pod maastrichtsko mejo 60 % BDP.

Kljub rekordno visokemu proračunu, je še vedno potrebna previdnost pri porabi javnega denarja, omejitev prekomerne porabe in omejitev dodatnega pritiska na že tako zelo visok odstotek fiksnih in zakonsko določenih obveznosti, ki jih je kot veste okoli 95 odstotkov in zato je pomembno, da na porabo javnega denarja gledamo predvsem z vidika učinkovitosti, racionalnosti in transparentnosti. K vsemu temu bistveno prispeva tudi Računsko sodišče, ki je zelo pomembna institucija pri nadzoru javnih financ, zato smo skupaj z njimi še posebej skrbno načrtovali in uskladili ovojnico za pripravo finančnega načrta, da zagotovimo njihovo nemoteno delovanje. Toliko bi jaz za v uvod, v nadaljevanju pa, potem lahko odgovorim na kakšno vprašanje.

Hvala.

Hvala. Besedo dajem predstavnikom Računskega sodišča. Prosim, če se predstavite za magnetogram.

Pozdravljeni! (Nina Koščak, svetovalka predsednika.)

Računsko sodišče revidira zaključni račun proračuna republike za nazaj tako, da s kakšnega posebnega mnenja ta trenutek ne morem dati lahko pa povem, da se je za naš proračun smo se pa z Ministrstvom za finance uskladili tako, da je tako kot je treba.

Dobro. Hvala. Obveščam še, da poslana Luka Mesca nadomešča poslanec Primož Siter. Odpiram sedaj razpravo za poslanke in poslance oziroma v tem primeru samo poslance. K besedi se je javil gospod Šircelj.

Hvala lepa, gospod predsednik. Kolege in kolegice, predstavnice Vlade, Računskega sodišča lepo pozdravljeni!

Sedaj mi danes oziroma tudi v teh tednih govorimo o proračunih za leto 2020 in za leto 2021. Če gledamo finančno računovodsko te proračune, potem seveda ni kaj dosti pripomb glede tega. Navsezadnje so se računovodsko gledano proračuni vedno izšli ali pa se vedno izidejo tako ali drugače. Seveda v tem pogledu ne moremo govoriti o nekih pripombah, ampak proračuni za leto 2020 in leto 2021 so temeljni strateški dokumenti te Vlade, se pravi, na podlagi teh proračunov je razvidno kaj se bo dogajalo in kam bo šla ta Vlada. Žal tukaj pač bodo tudi predstavnice Ministrstva za finance najbrž rekle 90 odstotkov tega denarja je že rezerviranega, ker so že sprejeti zakoni. Jaz osebno se s takim stališčem ne strinjam. Prvič, zakaj ne? Zaradi tega, ker je Vlada tista, ki predlaga spremembe zakona in če ji kaj ni všeč, potem te zakone lahko spremeni tudi Državni zbor je tisti in tega nikoli ne naredi, da bi se to zgodilo. Ampak prihodki so, če gledamo petletno obdobje, približno večji za 2,5 milijarde. Če gledamo obdobje 2014-2019 približno 2,5 odstotki. Rastejo s skoraj 7 odstotno letno stopnjo v povprečju nekaj manj šest cele in še nekaj. Seveda se sedaj lahko vprašamo kam je šel ta denar do sedaj in kam bo šel ta denar v naprej in koliko boljše bo in koliko kvalitetnejše bo življenje Slovenk in Slovencev. Ampak državljani in državljanke te gospodarske rasti, če želite ali pa enormno povečanja teh prihodkov kot jaz razumem ne čutijo v svoji kvaliteti življenja. Nekateri morda ja, ampak večina ne, zaradi tega, ker se navsezadnje to ne odraža v neki kvalitetni ekonomski politiki. Nenazadnje tudi varnost ekonomsko finančna varnost ni nič kaj večja, zardi teh ugodnih rasti ekonomskih in finančnih vrsti. Prvič zakaj ne? Državljani in državljanke, občani in občanke seveda to kvaliteto življenja najbolj uresničujejo v svojih lokalnih okoljih v občinah. Tukaj me seveda zanima kakšna bo politika te Vlade do občin. Mi vemo, da bi morali po zakonu, ki to področje ureja bi morale povprečnino dobiti občine, da bi morala biti določena v letu 2020 v višini 658,80 evra v letu 2021 668 evrov. Zanima me kako bo Vlada dejansko to dosegla in ali bo to dosegla? Namreč, še enkrat. Vlada ali pa eden izmed osnovnih namenom vladanja je, da bo izboljšala položaj ljudi, kvaliteto življenja ljudi. Ljudje to uresničujejo preko občin in v tej povezavi me seveda zanima kakšna bo politika te Vlade do občin.

Naslednje vprašanje me seveda zanima glede dajmo temu reči nekoliko ohlajanja gospodarstva. Moje osebno mnenje je, da ne bo prišlo do neke velike krize, ampak če pogledamo zadnji podatek IMF je zmanjšal gospodarsko rast na 2,9 odstotka, mislim da je bil to včerajšnji ali predvčerajšnji podatek, in seveda v tej povezavi me zanima kako se bo Vlada prilagodila temu nekateri rečejo ohlajanju gospodarstva ali pa manjši gospodarski rasti? Jaz upam, da ne na račun ljudi, ki jim že sedaj ne dajejo in kjer se že danes postavlja vprašanje kje je ta denar, dejansko kje je ta denar. Seveda vi lahko rečete tudi, da so se povečale plače v javni upravi. Ja, ampak povečale so se sedaj v zadnjem obdobju, v zadnjih nekaj mesecih, če že gledamo zelo finančno računovodsko. Kje pa je dejansko ta ostali denar? Lahko seveda rečete, da bomo zmanjšali delež dolga v BDP pod maastrichtske kriterije, vendar gospe in gospodje ta dolg se še vedno giblje okoli 30 milijard in kaj dosti ni znižan v nominalnem znesku. Ker BDP raste je seveda ta delež nižji. Pač tudi Evropska komisija meri na ta način, to seveda še ne pomeni, da ljudje boljše živijo pod to Vlado in tudi še ne pomeni, da bodo dejansko boljše živeli.

Drugo me zanima seveda, ker jaz govorim seveda o teh prekomernih odhodkih, na katere opozarja tudi Fiskalni svet seveda na vljuden način, da je treba biti tukaj previden. Če nekdo reče ali pa bom tako rekel, če neka institucija reče bodi previden to seveda pomeni ne zvišuje teh odhodkov z drugimi besedami. Ti ne pomeni sedaj, da jih je treba malo manj povečevati, ampak pomeni, da je treba imeti dejansko neko rezervo za slabe čase. Finančno računovodsko to seveda vse gre drugo pa seveda kakšna je ta kvaliteta bom rekel predpisov in katere nevarnosti nam tukaj grozijo in tukaj Vlada ne naredi nič in tukaj mislim predvsem na demografijo. Mi vemo, da se prebivalstvo v Sloveniji stara, vemo tudi da so različne variante pokojninske reforme narejene, ampak Vlada odlaša tako kot je že prejšnja Vlada tako tudi ta Vlada dejansko olajša in ne zagrize v spremembe, ki bi na dolgi rok omogočale boljšo kvaliteto življenja predvsem pa boljšo kvaliteto in zanesljivejše varnejše življenje prihodnjim rodovom. Kaj bo s pokojninsko reformo? Vi lahko rečete, to se državnega proračuna ne tiče, ampak jaz vam povem, da se ga tiče, ker tako in tako Vlada daje nekaj 100 milijonov, dajala je tudi že milijardo in pol mislim, da sedaj okoli 800 milijonov - malo na pamet govorim - za pokojninsko reformo, kar z drugimi besedami pomeni pokojnine se ne financirajo iz prispevkov že nekaj let, ampak Vlada daje denar zraven. Ta znesek se sedaj v zadnjem obdobju znižuje, ampak kakorkoli že, tukaj smo blizu nekaj manj kot milijardo letno govorim. Kaj bo Vlada naredila tukaj, da bo seveda interes mladih večji in zato, da bodo vplačevali v pokojninsko blagajno in da bodo čutili varnost te blagajne v smislu dolgoročnosti v smislu, da bodo dejansko, ko bodo nehali delati imeli tudi dostojno pokojnino? Mi vemo, da tukaj teh dostojnih pokojnin za nekatere ne. Na eni strani imamo seveda tudi privilegirane in se plačujejo pokojnine še vedno za različne dodatke, ki so danes popolnoma nesmiselni, na drugi strani pa imamo enormno nizke pokojnine pa lahko rečem, da je sicer nepravičen tukaj in sedaj Ministrstvo za finance, ne bom s pravičnostjo, ampak predvsem z dolgoročnostjo varnostjo dejansko pokojninske blagajne. Sedaj seveda Vlada ali pa tudi Ministrstvo za finance vpliva s svojimi zakoni na konkurenčnost gospodarstva. Tukaj me zanima kako bo Ministrstvo za finance, bom pa tako rekel, s povišanjem davčnih stopenj v času ohlajanja gospodarstva - o tem bomo govorili popoldne bolj natančno na enem drugem odboru - s povečevanjem davčnih stopenj na kapital v času ohlajanja gospodarstva, če mislim s tem seveda povečati konkurenčnost, povečati stabilnost gospodarstva, povečati vlaganja v projekte gospodarske? Ta zadeva nam daje kvaliteto, daje nova delovna mesta, večja vlaganja daje več delovnih mest. Višje davčne stopnje pa zmanjšujejo interes za vlaganja. Slovenija je med zadnjimi glede neposrednih vlaganj, celo obnaša se tako kot nekatere čudne države, ko za neko investicijo je treba sprejeti neki posebni zakon. Jaz osebno sem proti temu zelo zadržan, da se sedaj za vsako ali pa za take investicije sprejmejo posebni zakoni.

Predsednik, odprl sem kar nekaj vprašanj, za katere mislim, da so pomembna, ko se govori o proračunih. Verjamem pa, da bo računovodsko vse brez napak - to je po navadi vedno bilo - bo seveda malo težav z Računskim sodiščem, ko bo šlo za zaključni račun, ampak dobro, tisto je že druga zgodba, sedaj govorimo o proračunih za 2020 in 2021 in o kvaliteti življenja državljanov in državljank v Republiki Sloveniji.

Hvala. Poslanec Siter.

Hvala lepa. Dober dan.

Generalno stališče Levice mislim, da je jasno. Precej kritični smo do vsebinskega razreza proračunov in je to tudi izhodišče za v bistvu vse razprave, ki jih imamo na različnih odborih na različnih področjih. Predvsem smo vzporedno s sprejemanjem teh dveh proračunskih dokumentov kritični do davčne reforme, ki bo na račun davčnih odpustkov se pravi ustvarili neko dodatno luknjo v proračun, z njo sprememba dohodninske lestvice. Ta bo po izračunu enemu delavcu na minimalni plači letno prinesla skoraj 2 evra, tistemu, ki pa zasluži 10 tisoč evrov pa tudi do 2 tisoč evrov. Ta bo proračun oklestila s 137 milijonov evrov. Potem pa z dodatno obremenitvijo kapitala bo nazaj Vlada dobila zgolj 63 milijonov evrov, preostalih 74 Vlada dobila zgolj 63 milijonov evrov preostalih 74 naj bi dobila nazaj z mehkimi ukrepi meni tukaj za razliko od gospoda Širclja računovodsko stvari malo ne štimajo in imam dve vprašanji oziroma prebesedim, verjamem, da stvari ne bodo računovodsko funkcionirale tako kot bi morale in imam dve vprašanji.

In sicer, glede na to, da proračun ne predvideva učinkov te davčne reforme, ki jo je sprejela Vlada vsebuje učinke teh mehkih ukrepov me zanima ali bo dejansko nastala luknja velika 74 milijonov? Druga stvar, umaknjeni interventni ukrepi Ministrstva za delo, ki so bili na vso srečo se pravi ustavljeni so bili težki 40 milijonov, kar v seštevku pomeni 114 milijonov luknje. Zanima me torej ta računovodski vidik tega ali bo nastala ta luknja ali kako z njo?

Hvala lepa.

Hvala. Besedo ima gospod Polnar.

Hvala za besedo, gospod predsednik. Gospodje poslanci, gospe iz Vlade in gospa iz Računskega sodišča!

Slovenija je moderna država in v take vrste državah se Vlada pri načrtni razdelitvi dobrin in storitev opira na moč prostega trga, zato ima Vlada specifične odgovornosti in zelo pomembno vlogo na nekaterih ključnih področjih. Sam ocenjujem, da vsaj dve sta takšni področjih, kjer ima Vlada izjemno vlogo, to je, reguliranje fiskalnega sistema in skrb za tiste, ki ne morejo skrbeti sami za sebe. Danes govorimo o dveh proračunih za prihodnji proračunski leti in v ekonomskem pogledu ne more biti dvoma. Proračun je osnovni element ekonomske politike države predvsem pa je regulator gospodarskih gibanj. Država ima izjemno pomemben vpliv na gospodarska gibanja zlasti tisto, ki se tiče investicijske dejavnosti in pa tisti del, ki se tiče varčevanja. Koliko sta torej ta dva proračuna naperjena zlasti v investicijsko dejavnost? To in potrebno kaj veliko pogledati, če se usmerimo zgolj na investicijske odhodke in investicijske transferje v posameznih letih proračunskih ugotovimo, da je tovrstni delež približno med 10 in 11 odstotki, nič takega, kar bi bilo doseženo že v preteklih proračunskih letih. V praksi načrtovanja proračunov je dolga leta veljalo načelo uravnoteženosti proračunov. Po tem, po tako imenovani kenezijanski ekspanziji se je uveljavilo načelo aktivnih javnih financ s stalnimi bolj ali manj obvladljivimi proračunskimi primanjkljaji. Mi imamo danes situacijo v Sloveniji, ko ustvarjamo zavestno zelo visoke proračunskega presežke. Ti proračunski presežki bi naj bili v osnovi instrument aktivne ekonomske politike države. Tukaj je, po mojem mnenju, tudi dilema, ki je zelo odprta v stopnji intenzivnosti tega instrumenta aktivne ekonomske politike. Proračuna po svoji strukturi prihodkovni in odhodkovni morata dati predvsem, po mojem mnenju, eden odgovor ali so odhodkovne postavke z vidika prihodkovnih zmožnosti države uresničljive. Tukaj mislim, da nekih prav zelo velikih dilem ni in bi se v načelu strinjal s predhodnim govornikom kolegoma Šircljem, da čisto računovodsko gledano bo na koncu najverjetneje izšlo tako, da ne bo nekih velikih neskladij. Problem pa so prioritete. V obeh proračunih je možno izkristalizirati ali pa pod skupni imenovalec postaviti dve prioriteti. Prva je fiskalna konsolidacija in drugič dobro upravljanje zadolženosti. Temu je v proračunski politiki slovenske države praktično vse prilagojeno. S tem se je možno strinjati ali ne. Jaz bi želel poudariti samo eno zadevo in sicer, da ekonomsko usodo države ne določa višina njenega javnega dolga marveč način njegovega financiranja. Namreč, če javni dolg financirajo tujci, potem je jasno, da je usoda države v njihovih rokah. Pri nas ni tak primer, zato ker takrat, ko tujci iz katerikoli razlogov prenehajo s kreditiranjem nastopi dolžniška kriza. Mislim, da glede tega pri nas ni možno predvidevati kakšnih apokaliptičnih scenarijev. Res je, da politika proračunskega varčevanja prinaša korist oziroma pripravlja stanje v državni blagajni drugo je pa na kakšen način vpliva na stanje proračunov državljanov in pa gospodarskih subjektov. Tukaj so zelo občutljiva medsebojna razmerja in korelacije. Želel bi še predebatirati oziroma omeniti nekaj, kar se v slovenski proračunski politiki ponavlja kot manj zadnje leto dni in sicer je to izjemno močno propagiran padec javnega dolga v odnosu na bruto domači proizvod. To vse skupaj je, gospe in gospodje, je v domeni finančne ekvilibristike temu bi lahko tudi rekli zmagoslavje metodologije nad zdravim razumom, ker dolgovi so in se bodo vedno vračali z denarjem ne pa z odstotki / nerazumljivo/, ki se je reče bruto domači proizvod.

Sedaj, če pogledam nekoliko številčno. Prihodki za izhodišče jemljem ocenjeno vrednost realizacije v letu 2019. Se pravi prihodki bodo v letu 2020 glede na ocenjeno vrednost v letu 2019 narasli za 5,6 odstotka. Odhodki bodo v enakem obdobju in v primerljivem obdobju leta 2019 narasli za 2,53 odstotka, rezultat je proračunski presežek v višini 468 milijonov evrov za leto 2020. Precej podobna je zadeva tudi za leto 2021 le, da je tam presežek načrtovan v višini 656 milijonov evrov, kar remizirano pomeni, da bomo v dveh proračunskih letih ustvarili milijardo in 124 milijonov evrov proračunskega presežka ob dejstvu, da skoraj, da ni področja družbenega življenja, ki je pokrito s posameznimi ministrskimi resorji v Vladi, kjer naj bi bilo nenehnih in stalnih potreb po dodatnih finančnih virih. Pregled stanja po posameznih ministrstvih kaže, da se bo v letu 2020 bistveno popravilo stanje ali pa vsaj opazno popravilo stanje glede na realizacijo v letu 2019 na Ministrstvu za obrambo, gospodarski razvoj in tehnologijo delno tudi na izobraževanju, znanosti in šolstvu in pa pri Službi Vlade za razvoj in kohezijsko politiko. Izrazito negativni trendi pa ta na dveh področjih na področju infrastrukture in na področju okolja in prostora. To je tisto, kar sam vidim kot problem zlasti s perspektive doseženih oziroma načrtovanih proračunskih presežkov. Mi smo, gospe in gospodje, imeli v odloku o okviru za pripravo proračunov določen ciljni saldo državnega proračuna - ta odlok je bil sprejet aprila letošnjega leta - v višini 0,8 odstotka. S predlogom proračuna je ta ciljni saldo predviden v vrednosti 0,92 odstotka BDP načrtovanega za leto 2020, ki bi naj nominalno znašal 50 tisoč 910 milijonov evrov. To se mi zdi pomembno poudariti zato, ker ena desetinka odstotka na tako visoko osnovo pomni 51 milijonov evrov in čisto nobenega razloga ni, da tisto, kar je bilo določeno z odlokom okviru glede višine ciljnega salda zdaj tudi presegamo.

To so tisti osnovni pomisleki, ki jih imam pri sprejemanju proračunov. Dejstvo je, da se moram odločiti kot poslanec ali pristajam na to, da bomo v dveh letih ustvarili milijardo in 124 milijonov proračunskega presežka ob tem, da imamo dejansko celo serijo težav v posameznih področjih družbenega življenja, če še enkrat poudarim to zadevo. Drugače pa mislim, da je proračun možno seveda še korigirati. Tako kot je zdaj nastavljen, pa je tista osnova, ki omogoča, da bo država svoje naloge v prihodnje lahko opravljala, da bo, skratka, lahko funkcionirala. In da predvsem svojim državljankam in državljanom lahko čisto po ekonomski plati omogočala normalno funkcioniranje.

Toliko zaenkrat.

Hvala lepa, gospod predsednik.