Dobro juto vsem skupaj. Spoštovani pričenjam s 15. nuno sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pozdravljam vse vabljene in tudi vse prisotne.

Na začetku bi vas rad obvestil, da so zadržani in da se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora. Tukaj imam opravičilo kolegice Nade Brinovšek. Na seji pa kot nadomestni člani in člani odbora s pooblastili sodelujejo kolega Jani Möderndorfer nadomešča Gregorja Židana in ga prav lepo pozdravljam na današnji seji. Kolegica Tina Heferle pa nadomešča kolega Edvarda Pavliča, ki ga prav tako lepo pozdravljam na današnji seji.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S klicem seje 4. oktobra 2019 ste prejeli naslednji dnevni red: 1. Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2020; 2. Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2021; 3. Opredelitev do predlogov sklepa Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije iz 13. nujne seje odbora (Digitalizacija v kmetijstvu in na podeželju – pametne rešitve za kmetijstvo prihodnosti) – v nadaljevanju bomo kar tukaj nekaj več povedali in 4. Pobude in vprašanja članov odbora.

Ker do pričetka seje nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je dnevni red določen kot je bil predlagan s sklicem seje. Predlagam pa, da združimo razpravo o predlogu proračuna 2020 in predlogu proračuna za 2021, tako da bi bila razprava, seveda pa bo ločeno glasovanje za vsak del proračuna posebej. Ali kdo temu nasprotuje kolegice in kolegi? Ni nasprotovanje. ni nasprotovanja. Torej, nihče ne nasprotuje.

Prehajam na obravnavo 1. IN 2. TOČKE DNEVNEGA REDA.

Odbor obravnava oba akta kot zainteresirano delovno telo. Na sejo sem vabil predstavnika Vlade, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za finance, gospa Špela Perme, podsekretarka bi naj bila z nami…, še pride. Tukaj ste, se opravičujem, in Kmetijsko gozdarsko zbornico, med vami vidim tukaj direktorja. Torej predloge aktov ste sprejeli, predloge za amandmaje odbora do tega trenutka nisem prejel.

V skladu s Poslovnikom lahko odbor obravnava navedene predloge proračunov z vidika svojih pristojnosti, torej le v tistem delu, ki se nanaša na njegovo delovno področje, to pomeni, da bomo obravnavali le tisti del predlogov proračunov, ki se nanašajo na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Namen obravnave predloga proračuna je zlasti podrobna seznanitev s proračunoma na področju iz pristojnosti odbora ter morebitno oblikovanje in sprejete amandmaje odbora. V skladu s tretjim odstavkom 157. člena Poslovnika lahko odbor vloži amandmaje samo k tistim posameznim podprogramom pri določenih neposrednih uporabnikih s posebnega dela državnega proračuna, ki so zajeti v predlogu proračunov in ki zadevajo njegovo področje, pri čemer lahko predlog za spremembo izdatkov na tem področju uravnoteži s predlogom za spremembo izdatkov na drugem področju. Po določbi šestega odstavka 157. člena pa ne smejo biti v breme proračunske rezerve ali splošne proračunske rezervacije in tudi ne v breme dodatnega zadolževanja.

Torej, želi predstavnica Ministrstva za finance, Špela Perme, predstaviti predlog proračuna za leto 2020 in predlog proračuna za leto 2021. Torej, prva beseda je vaša, gospa predstavnica Ministrstva za finance.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Najprej vse skupaj lepo pozdravljam. Glede na to, da je bil predlog proračuna za leti 2020 in 2021 že predstavljen na ponedeljkovi izredni seji, bi uvodoma samo na kratko povzela, da so odhodki proračuna za leto 2020, načrtovani v višini 10,35 milijarde evrov in za leto 2021 v višini 10,45 milijarde evrov. Ocenjeni prihodki v obeh letih presegajo odhodke, kar pomeni, da se v naslednjih letih načrtuje proračunski presežek, s tem pa tudi postopno zasledovanje srednjeročne uravnoteženosti v skladu z Zakonom o fiskalnem pravilu. Sredstva za področje kmetijstva, gozdarstva, ribištva in prehrane predstavljajo dobre 4 % vseh proračunskih odhodkov in v predlogu proračunov ohranjajo stabilen delež. Od vseh proračunskih odhodkov v finančnem načrtu ministrstva za kmetijstvo, je skoraj 70 % sredstev namenjeno za izvajanje skupnih evropskih politik, ki so v naslednjih letih načrtovana v skladu s predvidenim postopnim zaključevanjem projektov v programskem obdobju 2014/2020. Posebej poudarjam, da večletni finančni okvir 2021, 2027, še ni potrjen, zato odhodki za to obdobje o pripravi predloga proračunov za leto 2020 in 2021 niso in ne morejo biti predmet proračunskega načrtovanja, priprave v zvezi s tem pa seveda že potekajo. Ministrstvo za finance z vidika svojih pristojnosti ocenjuje, da je predlog proračuna za področje kmetijstva, finančno vzdržen in je primeren za nadaljnjo obravnavo.

Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Torej, sedaj bom dal besedo Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Moram povedati danes, da je ministrica odsotna, je na deželnem parlamentu v Halozah, kjer bi moral biti tudi jaz prisoten in treba se je zavedati, da proračunske seje matičnih odborov so izredno vezane na Poslovnik Državnega zbora, tako da nismo mogli prestaviti več te seje na nek drugi rok. Na žalost so bili vsi termini, vse sobane tukaj zasedene. Tako da je danes z nami, sta z nami oba državna sekretarja.

Sedaj dajem besedo prvemu državnemu sekretarju z malo daljšim statusom, dr. Jožetu Podgoršku, da predstavi dela predloga proračunov Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Izvolite.

Hvala lepa. Lep pozdrav tudi v mojem imenu!

Res, opravičujem našo ministrico, ker je na podeželskem parlamentu, na katerem je potrdila udeležbo že skoraj da pred pol leta in ta podeželski parlament je eden od pomembnih dogodkov, ki se izvajajo na vsakih nekaj let, torej je to dogodek, ki je tudi za naše ministrstvo kar ključno in zaradi tega danes sam predstavljam proračun. Torej, proračun na področju Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je predviden za leto 2020 v višini 469,5 milijona, jaz predlagam, da zaokrožujem na številke, da ne beremo vseh decimalk, in v letu 2021 v višini 467 milijonov evrov. Od tega je za leto 202 predvideno na integralnih sredstvih, torej tip 1 129,5 milijona evrov, na namenski postavki tip 2 14 milijonov evrov, na EU sredstvih 281 milijonov evrov in na slovenski udeležbi, torej tip 4, 44 milijonov in pol evrov. Za leto 2021 pa zgleda ta razdelitev sledeča. Na integralnih sredstvih 134, slabih 135 milijonov evrov, namenska sredstva 16 milijonov evrov, EU sredstva 268 milijonov evrov in pa slovenska udeležba 47 milijonov evrov. Samo par besed že v tem uvodnem delu, potem v nadaljevanju bom pa podrobneje predstavil posamezne proračunske postavke. Ampak generalno glede proračuna. S sklepom Vlade je bil postavljen tudi limit za predsedovanje Svetu EU v letu 2021 in v okviru tega tudi naše ministrstvo načrtuje dodatna oziroma planirana sredstva v višini 287 tisoč evrov za leto 2020 in 425 tisoč evrov v letu 2021. Za program razvoja podeželja so planirana sredstva v letu 2020 v višini 172 milijonov evrov in v letu 2021 v višini 162 milijonov evrov. Torej za leto 2021 so sredstva malo manjša, planirana manjša poraba sredstev iz enega preprostega razloga, kjer se programsko obdobje zaključuje in zato računamo, da bo v letu 2021 manj EU sredstev planiranih oziroma porabljenih za ta namen. Kar se tiče transferjev v javne zavode, uvodoma želim poudariti, da za leto 2020 predvidevamo 3 % zvišanje sredstev glede na leto 2019 in 5 % zvišanje v letu 2021 glede na leto 2020. Za ribiški sklad je planiranih po 6,8 milijona evrov v obeh letih, torej za vsako leto posebej 202 in 2021. Neposredna plačila so planirana sredstva ravno tako v višini 134 milijonov evrov za obe proračunski leti, torej vsako leto 134 milijonov evrov v letu 2020 in letu 2021. Ostali ukrepi, EU ukrepi so planirani glede na sporočene potrebe posameznih nosilcev. Že uvodoma želim tudi povedati, da načrtujemo tudi sredstva za prilagajanje podnebnim spremembam iz naslova zavarovanja, sofinanciranja zavarovalnih premij v višini 3,9 milijonov evrov, vendar se zavedamo, da je glede na zakonsko obveznost teh sredstev premalo, tukaj se tudi na nek način v skladu z dogovorom z Ministrstvom za okolje in prostor in tudi Vlado iščemo možnost, da bi del oziroma da bi to zakonsko obveznost pokrili iz tako imenovane podnebnega sklada. V kolikor se to ne bo zgodilo, ker je potrebno iti tudi v spremembo Zakona o varstvu okolja, v kolikor se to ne bo zgodilo bomo morali sami poiskati dodatna sredstva.

Izven limitov na našem ministrstvu imamo tudi sredstva na tako imenovanem proračunskem skladu gozdni sklad, pri katerih neporabljena sredstva vsako leto prenašamo v naslednje obdobje. Neporabljeno preneseno stanje na dan 1.1.2019 je znašalo dobrih 21 milijonov evrov, ocena prilivov v ta sklad je v letu 2019 okoli 17 milijonov evrov, poraba predvidena v letu 2019 okoli 11 milijonov evrov, kar pomeni, da predvidoma bomo prenesli v letu 2020 okoli 28 milijonov evrov. Govorimo še vedno o predvidevanjih, ker jasno leto 2019 še teče in tako prilivi kot tudi stroški še nastajajo. Ta sredstva pa so tista sredstva, ki so razpoložljiva, potem tudi za odškodninske zahtevke, ki nastajajo skladno z zakonom po denacionalizaciji.

Sedaj pa mi dovolite še par podrobnejših obrazložitev posameznih proračunskih postavk. Bi začel najprej z zunanjo politiko in mednarodnim razvojnim sodelovanjem. V tem delu načrtujemo sredstva v višini za koordinacijo in mednarodno zadeve, EU koordinacijo in mednarodne zadeve. Načrtujemo sredstva za leto 2020 v višini 167 tisoč evrov in leta 2021 v višini 225 tisoč evrov. Tukaj gre tudi že v letu 2020 za prve zaposlitve za potrebe predsedovanja Svetu Evropske unije. Tudi za / nerazumljivo/ za članstvo v mednarodnih organizacijah nameravamo v letu 2020 povečati sredstva na 553 tisoč evrov in v letu 2021 na 600 tisoč evrov. Naj omenim, da gre samo za FAO del okoli 360 tisoč evrov za članarino v tej organizaciji oziroma če damo zraven še za ribištvo. V Komisije za ribištvo gre praktično čez 400 tisoč evrov samo za FAO članarino. Za znanost in informacijsko družbo bomo namenjali okoli 1,5 milijona evrov v letu 2020 in okoli 1,7 milijona v letu 2021. Tukaj gre predvsem na nacionalne razpise tako imenovanih CRP iz naslova širšega projekta zagotovimo pika si hrano za jutri in pa tudi aplikativnih projektov, ki jih razpisuje Agencija za raziskovalno dejavnost in gre za naše pokrivanje udeležbe partnerjev iz naslova lasnega zagotavljanja finančnih sredstev. Sredstva so namenjena za 2020 in 2021 za financiranje projektov za že prevzete obveznosti iz preteklih obdobij in pa tudi ostanek sredstev bomo namenili za nove razpise CRP in tudi novo sofinanciranje projektov, aplikativnih projektov Agencije za raziskovalno dejavnost. Na področju samega kmetijstva oziroma urejanje sistema in pa podpornih dejavnosti na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva in prehrane imamo načrtovanja sredstva za delovanje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja in inšpektorata v višini 28 milijonov evrov v letu 2020 in v višini 28,6 milijona evra v višini 2021. Samo za naše ministrstvo torej predvsem za plače in pa materialne stroške je namenjenih 12 milijonov v letu 2021 in slabih torej 1,9 milijona v letu 2021. V tej proračunski postavki naj omenim, če mi dovolite naj izpostavim posebno še tri proračunske postavke znotraj tega. In sicer, za dodatna sredstva, ki so planirana za delovanje Agencije za varstvo konkurence skladno z Zakonom o kmetijstvu. Verjetno vam je poznano, da je naše ministrstvo obljubilo Agenciji za varstvo konkurence pokrivanje plač in materialnih stroškov za dve zaposlitvi, zato da bo agencija učinkoviteje spremljala verigo preskrbe s hrano. Ravno tako je v tej proračunski postavki tudi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano in pa sodelovanje s slovenskimi organizacijami v zamejstvu, kjer planiramo porabo sredstev v obeh letih na nivoju slabih pol milijona evrov. Potem imamo naslednjo pomembno proračunsko večjo postavko - ukrepi za stabilizacijo trga. Tukaj gre predvsem za ukrepe za prilagajanje podnebnim spremembam, strokovne naloge in svetovanje v kmetijstvu, ureditev kmetijskih trgov in pa tudi promocija kmetijstva. Ukrepi za stabilizacijo trga so planirani za leto 2020 v višini 174 milijonov evrov in v letu 2021 v višini dobrih 175 milijonov evrov. Za prilagajanje podnebnim spremembam planiramo dobre 4 milijone tako v letu 2020, kot v letu 2021. Tukaj imamo v mislih oziroma bomo financirali, sofinancirali obrambo pred točo, potem naloge povezane s pedologijo in pa monitoringom tal, predvsem z vidika t.i. panora CO2 oziroma LULUCF in pa potem tudi prilagajanje podnebnim spremembam, to sem že omenil. Gre za sofinanciranje zavarovalnih premij. Tukaj za enkrat predvidevamo okoli 3, 9 milijona evrov za obe dve leti, v kolikor pa bomo uspeli v skladu z Zakonom o varstvu okolja porabiti oziroma ta sredstva pokriti iz podnebnega sklada, potem bodo ta sredstva zagotovo namenjena za kakšne intervencije ali de minimis potrebe.

Gremo naprej. Za strokovne naloge in svetovanje v kmetijstvu znotraj te proračunske postavke je namenjenih 21, 6 milijonov v letu 2020 in dobrih 22 milijonov v letu 2021. Strokovne naloge in svetovanje v kmetijstvu zajemajo javno službo, javno kmetijsko svetovalno službo v višini 8, 5 milijona v letu 2020 in 9 milijonov v letu 2021. Ostale bom bolj kot ne samo naštel, da se ne lovimo z vsakimi številkami. Torej zajema potem tudi javno službo v oljkarstvu, javno službo v oljkarstvu, potem javne službe rastlinske genske banke, javne službe v poljedelstvu, v vrtnarstvu, v sadjarstvu, v vinogradništvu, sofinanciranje pomembnih nacionalnih projektov kmetijstva, Slovenska čebelarska akademija, GSO študije, raziskave in analize, FADEN, podpora čebelarstvu, kmetijsko… za sofinanciranje delovanje Kmetijsko-gozdarske zbornice, sodelovanje z EU in mednarodnimi integracijami. No, pomembna proračunska postavka v okviru tega so tudi strokovne naloge v živinoreji, ki so nekje na nivoju 7, 7 milijona evrov v vsakem od teh dveh let – 2020 in 2021. Gre tudi za financiranje nalog iz naslova živinorejskih genskih virov in pa gre tudi za sofinanciranje nekaterih strokovnih nalog v vinarstvu.

Če bo kakšno podrobnejše vprašanje, bom v veseljem odgovoril. Bi šel jaz kar s številkami naprej. Še vedno govorimo o ukrepih za stabilizacijo trga in pa o tretji večji proračunski postavki – ureditev kmetijskih trgov. Tukaj gre za t.i. prvi steber skupne kmetijske politike, zato je ta proračunska postavka relativno velika in sicer v letu 2020 govorimo o 145 milijonih evrov in v letu 2021 o dobrih 146 milijonih evrov. Tukaj gre za vsa neposredna plačila, torej prvi steber kot sem že omenil, potem tržne podpore za vino, šolska shema, program podpor za prestrukturiranje in prenovo kmetijske proizvodnje in pa tudi nekatere promocijske dejavnosti, podpora promocijskim dejavnostim za promocijo na tujih trgih za vinogradniško-vinarski sektor.

Če gremo potem še na četrto postavko, proračunske postavke ukrepi za stabilizacijo trga. Gre za promocijo. Promocijo kmetijstva in živilstva. V tem delu gre za večino sredstev, ki se porabljajo za promocijo sheme IK in po novem tudi ekološko kmetijstvo, torej izbrana kakovost in ekološko kmetijstvo. Proračunska postavka je v obeh letih na nivoju okoli 2, 9 milijona evrov. Od tega predvidoma 730 tisoč evrov zbranih sredstev od deležnikov, na podlagi Zakona o promociji. Ostalo so naša proračunska sredstva.

No, potem je naslednja pomembna velika proračunska postavka, so ukrepi razvoja podeželja, to je tako imenovani drugi steber skupne kmetijske politike. Ta je relativno velika proračunska postavka. Predlog proračuna za leto 2020 jo naslavlja na nivoju slabih 180 milijonov evrov, za leto 2021 pa slabih 170 milijonov evrov. Kot sem že omenil, gre za zaključevanje proračunskega obdobja 2014/2021, in na nek način, 2014/2020, se zaključuje cikel investicij. Vemo, da tudi že, če ne bo porabljenih sredstev v letu 2019, jih pač prenašamo med leti v 2020, in tudi, če ne bo porabljenih v 2020, verjetno še kakšen evro v 2021, ampak nekako planiramo takšno uporabo teh sredstev na drugem stebru. Gre tukaj, kot sem že omenil, gre predvsem za sofinanciranje aktivnosti za razvoj podeželja, za upravljanje kmetijskih zemljišč in tudi podpora interesnemu povezovanju in izobraževanju.

Če pogledamo proračun, ki se tiče našega gozdarskega dela, proračun za gozdarstvo je namenjen zagotavljanju javne gozdarske službe. Vzdrževanju gozdnih cest, vlaganj v gozdove za namen, ukrepe obnove, nege in pa varstva gozdov. Gre tudi za izplačilo odškodnin na nelovnih površinah, ki jo povzroča divjad in pa, kot smo že omenili, v tem delu so tudi sredstva, proračunske postavke gozdnega sklada. Torej, za področje gozdarstva imamo planiranih v letu 2020, dobrih 33,7 milijona evra in v letu 2021, slabih 39 milijonov evrov. Od tega gre za obnovo, nego in varstvo gozdov v letu 2020, dobrih 31 milijonov evrov in v letu 2021, okoli 36 milijonov evrov. Tukaj bi izpostavil predvsem javno gozdarsko službo, ki jo v letu 2020 planiramo v višini oziroma stroške planiramo v višini 23,6 milijona evrov, in pa v letu 2021, v višini 24,8 milijona evra, torej okoli 1,2 milijona več v letu 2021 kot v letu 2020. In pa, vzdrževanje gozdnih cest se planira v proračunu, strošek proračuna na nivoju 1,9 milijona evra za leto 2020 in dobri 2,6 milijona evra za leto 2021. Ta proračunska postavka raste že nekaj let, tudi bo večja od letošnjega leta iz naslova naraščajočega katastrskega dohodka za gozdove, kar pomeni, da tako lastniki gozdov prispevajo večji delež za vzdrževanje gozdnih cest kot tudi država enako prispeva vedno večji znesek za ta namen.

To je mimogrede namen, to so namenska sredstva, ki se namenijo potem občinam za dejansko vzdrževanje gozdnih cest skladno s programom Zavoda za gozdove.

Na področju ribištva, je proračun v višini okoli 7,7 milijona evra tako za leto 2020 kot za leto 2021. V obeh letih planiramo sredstva evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo na nivoju 6,8 milijona, torej 6,8 v letu 2020 in enako v letu 2021, tako EU sredstva in pa slovenska udeležba. In pa, tudi varstvo naravnih virov, ribištvo posebej izpostavljam, gre za odškodnine zaradi omejene možnosti lova na morju in pa za odškodnine na ribolovni opremi, torej mreže, če se poškodujejo zaradi lova na delu morja, ki je po arbitraži del slovenskega morja. Tukaj planiramo sredstva v višini okoli 330 tisoč evrov za vsako proračunsko leto.

Potem še nekaj besed okoli proračuna za organe v sestavi. Zančnimi z Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Proračunska postavka za to agencijo je v letu 2020 visoka slabih 12 milijonov evrov in pa za leto 2021 okoli 12, milijona evrov. Naj poudarim, večji del gre za plače in materialne stroške, predvsem pa se povečuje glede na predhodna leta proračunska postavka za investicije in investicijsko vzdrževanje državnih organov, predvsem zaradi potrebe po nadgradnji informacijskih sistemov zaradi novega programskega obdobja, torej nove perspektive, ki nas čaka in zato v tem delu je potrebno nameniti tudi potrebna sredstva za prenovo informacijskih sistemov. Naslednji organ v sestavi je inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. Na inšpektoratu so predvidena sredstva za leto 2020 na nivoju 4,2 milijona evrov in za 2021 na nivoju 4,4 milijone evrov, seveda večji del za plače in potem tudi materialne stroške. Potem še na kratko predstavimo še upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Za leto 2020 predvidevamo sredstva za upravo v višini 43,5 milijona evrov in za leto 2021 v višin 44,7 milijona evrov. Tukaj bi izpostavil morda tri ali pa predvsem dve pomembni proračunski potrebi sicer za zdravstveno varstvo rastlin in živali, tukaj se predvidevajo sredstva na nivoju 21 milijonov evrov v letu 2020 in 21,5 milijona evrov v letu 2021. Tukaj gre za programe odobrene s strani Evropske komisije, torej za programe glede bolezni živali, za ohranjanje statusa države proste določenih bolezni kot je steklina, kot so bolezni modrikastega jezika, salmonela in tako naprej. Tukaj pokrivamo tudi koncesijske dejavnosti neškodljivega odstranjevanja živalskih stranskih proizvodov, potem gre za delovanje nacionalnega veterinarskega inštituta, kar vključuje delovanje veterinarsko higienske službe in izvajanje dejavnosti imenovanega in nacionalnega referenčnega laboratorija na področju zdravstvenega varstva živali, varnosti živil živalskega izvora in krme.

Na področju zdravstvenega varstva rastlin se bodo sredstva porabljala za namen ugotavljanja navzočih novih in karantenskih škodljivcev za območje EU in tudi zagotavljanje razširjenosti posebej nevarnih karantenskih škodljivih organizmov na območju Slovenije. Ta postavka je zelo pomembna tudi zaradi podnebnih sprememb, ker vemo, da se tudi zaradi segrevanja tudi naše Slovenije zaradi segrevanja prihaja do vstopa novih do sedaj v Sloveniji ne poznanih škodljivcev in nekateri so lahko kar zanimivi. Ta sredstva se uporabljajo tudi za področje varne uporabe fitofarmacevtskih sredstev in pa tudi odškodnine imetnikom živali in rastlin v skladu z Zakonom o veterinarstvu in Zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin.

No potem zelo pomembna postavka na Upravi za varno hrano je tudi nadzor in monitoring živil in krme okoli slabih 21 milijonov sredstev se planira za leto 2020 in 21,6 evrov za leto 2021.

Morda naj za konec poudarim samo še to, da na našem ministrstvu imamo planirana sredstva za praktično vse zakonske obveznosti in za vsa evropska sredstva, torej lastno udeležbo pri evropskih sredstvih in da v tem delu nimamo praktično nekih posebnih zadreg s proračunom 2020 in 2021. Naj pa omenim, da nas na področju kmetijstva vsako leto doletijo določena tveganja povezana s podnebnimi spremembami, z novimi boleznimi tako na živalskem kot na rastlinskem delu. Pred nami je velika neznanka afriška prašičja kuga, ki se nam na žalost približuje s strani Madžarske relativno hitro Že v letošnjem letu imamo veliko potrebo pri hmelju, zaradi vidoida. Skratka, v tem delu pa tudi mi ne znamo praktično načrtovat sredstva za prihodnja leta in zato bo potrebno, bodisi s prerazporeditvami ali pa iz proračunske rezerve, potem pokrivat določene dodatne potrebe, v kolikor, upajmo, ampak si želimo, da ne bi prišlo do teh tveganj, ampak, se bojimo, da bo kakšno tveganje nas tudi doletelo.

Toliko na najkrajši možen način. Zdaj, jaz upam, da ste sledili številkam, ker so, jih je zelo naporno poslušat, se strinjam, ampak vendarle, če bo kakšno vprašanje, z veseljem še tudi odgovarjamo, skupaj s kolegi.

Najlepša hvala, gospod državni sekretar, dr. Podgoršek, za predstavitev.

Torej, želi besedo še kdo od gostov? Gospod Ravnik, direktor Kmetijsko gozdarske zbornice, evo, izvolite, beseda je vaša.

Ja, najlepša hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani poslanke, poslanci, spoštovani državni sekretar, sodelavci ministrstva.

Ja, imamo proračun, kot ga še ni bilo, kar je dobro. Govorim o državnem proračunu seveda, ne o proračunu ministrstva in s tega vidika ga mi tudi opazujemo, ali je ustrezen za to, kakršni so izzivi v kmetijstvu. Torej, predno dam neko oceno, moram reči, da se je kar težko do številk prebit. Programski proračun zahteva kar precej bolj poglobljeno analizo oziroma študij proračuna, da pa če hočeš priti do natančnih podatkov, včasih, ko je bil v tem posebnem delu, v podprogramih in pa po proračunskih postavkah, vse skupaj napisano, si relativno hitro ugotovil, kakšni so trendi in, ne nazadnje, si tudi videl, koliko je EU sredstev, koliko je lastne udeležbe in pa koliko je čistih integralnih sredstev, kar je mislim da, pri proračunu izjemno pomembno.

Ampak kakorkoli. Mi gledamo proračun predvsem z vidika trendov in pa naslavljanja potreb. Zdaj, če govorimo o trendih, so jasni, da se sredstva že dolgoročno zmanjšujejo. Se pravi, tako na EU ravni, kot tudi na slovenski ravni in, seveda, če gledaš proračune leta nazaj, je to možno videt, pa bom potem tudi kakšne številke še povedal in da naraščajo potrebe in izzivi.

Torej imamo vse več cenovnih vihanj, s katerimi se kmetijstvo ni soočalo v tako veliki meri v preteklosti. Imamo letno naravne nesreče, imamo nove množične bolezni, imamo vedno nova in nova pričakovanja družbe do kmetijstva, do novih oziroma do javnih dobrin, ki jih naj bi kmetijstvo zagotavljajo in imamo vse več izzivov pri novih znanjih in pa novih sodobnih pristopih, ki se pač terjajo oziroma pričakujejo, na področju kmetijstva. In, ocenjujemo, da proračun pač tega ne zasleduje v zadostni meri. Zvišanje je seveda, gre v pretežni meri, ali pa v veliki meri, na račun socialnega dogovora – seveda je to prav – ne sledi pa stanju v kmetijstvu.

Ampak, da ne bo narobe razumljeno – to ni kritika, mi želimo samo opozorit, da prihajajo časi, ko bo treba računat na tem proračunu ali pa s tem proračunom, seveda »nazivat« te trende oziroma te potrebe in izzive in, s katerimi sooča kmetijstvo in podeželje in da bo treba v prihodnje ustrezno načrtovat proračun, da se te stvari zagotavlja. Mi bomo seveda letošnji proračun, ga podpiramo in v zvezi s tem nimamo težav.

Imamo težave s tem, da se napoveduje znižanje EU sredstev, predvsem na politiki razvoja podeželja in seveda pričakujemo, da bo proračun odgovoril na ta izziv, slovenski, in pa, pričakujemo tudi bolj sistemske rešitve glede soočanja s podnebnimi in ostalimi izzivi. Mi mislimo, da bo kmetijsko ministrstvo v prihodnje potrebovalo dodatna sredstva za sofinanciranje sklada za soočenja s podnebnimi tveganji, ukrepe po Shemi de minimis, ki bodo učinkovito naslavljal, bom rekel, težave, s katerimi se bodo posamezne panoge soočale in da se bo zagotovil višjo stopnjo sofinanciranja, na področju programa razvoja podeželja podeželja v naslednjem programskem obdobju. In nekako pričakujemo tudi, da bo ta odbor dal pobudo, predlog Vladi, da o tem razmisli, ko bo načrtovalo proračun v prihodnjem obdobju.

Zdaj, če pogledamo deset let nazaj, je proračun že upošteval nekako stanje in pa logiko kmetijstva, tistega takratnega časa. Bil je blizu 5 %, kar je bilo vedno neka naša želja oziroma pričakovanje, da bo kmetijski proračun nekje na nivoju 5 % državnega proračuna. Takrat smo sicer bili še v obdobju, ko smo sofinancirali neposredna plačila. Sicer ta stopnja se je zniževala, ampak to je kazalo, da smo imeli v tistem obdobju nek družbeni dogovor, da se je zagotavljalo sredstva iz integralnega proračuna tudi za tiste vsebine, ki jih ni bilo možno naslavljati iz evropskega proračuna. In takrat je bil, recimo deset let nazaj je bil proračun kmetijskega ministrstva na začetku skoraj 500 milijonov, potem je padel v rebalansih na 490 milijonov, kar pomeni, da je bil 10 let nazaj 20 milijonov višji kot pa je leta 2019, ob tem, da je bil seveda takrat državni proračun pod 10 milijard, 9,9 milijarde. In seveda je bila bistveno višja integralna sredstva in to je tista naša želja oziroma pobuda, da država razmišlja v to smer, ko se bo načrtovalo prihodnje proračune. In drugo kar bi rad omenil, državni sekretar je povedal, da je velik del integralnega proračuna namenjen financiranju služb, ki delujejo v kmetijstvu, saj pravzaprav to je edino kar je še ostalo. V integralnem proračunu so ostale politike so šle na integralo, so šle na EU sredstva oziroma EU plus lastna udeležba in to je tisto na kar mi opozarjamo, da tudi integralni proračun mora zagotavljati nekaj več politik. Torej, kljub temu bi rad opozoril, da obseg sredstev za izvajanje ene ključnih služb na terenu, to je javna služba kmetijskega svetovanja ne zagotavlja nujnega obsega in naša želja je seveda, da bi se v prihodnje tudi to vprašanje rešilo, da bo tudi ta služba lahko v celoti več naslavljala izzive s katerimi se sooča kmetijstvo in podeželje. Mi imamo tudi znotraj te službe veliko izzivov in seveda, če ni sredstev, so tudi povsem upravičene kritike nad delovanjem te službe, lahko zaradi tega do njih prihaja. Tako da, mi seveda proračun, nimamo zdržkov do proračuna, želimo pa opozoriti, da je stanje v kmetijstvu tako, da se pričakuje malce bolj ambiciozne proračune na področju kmetijstva. Hvala lepa.

Najlepša hvala gospod Ravnik.

Še želi kdo besedo od gostov, kakšno dodatno pojasnilo, morda se boste potem oglasili, po vsej verjetnosti po budni razpravi kolegic in kolegov.

Sedaj bom odprl razpravo poslank in poslancev. Torej, želi kdo… Gospod Kramar, izvolite.

Hvala za besedo. / nerazumljivo/ tudi jaz pozdravljam vse prisotne!

Seveda, bom načel tisto temo, ki je aktualna že več časa in mislim, da nikakor nisem slišan v temo in me resno zanima glede na to, da se sprejema proračun, ki je, rečem lahko, tista osnova za to, da se odpravljajo kakršnekoli posledice, ki nastajajo na področju kmetijstva. Dejstvo je, da že več časa opozarjam na problem lubadarja oziroma podlubnika, da se zadeva ni ustavila, da zadeva še naprej povzroča škodo lastnikom gozdov, in da me resno zanima ali je v tem proračunu za leto 2020 in leto 2021, sploh predvidena kakšna sredstva za to, ne za odpravo posledic, to pomeni delo v gozdu in ostalo, ampak sredstva za lastnike gozdov, ki so utrpeli to škodo. Treba je vedeti, da je to 50-letna naložba, da ko posekaš golosek 50 let, to se pravi, ena generacija ali pa dve generaciji, sploh nista udeleženi pri tem in jaz opozarjam na to, da je treba(nadaljevane) tem lastnikom gozdov nekako ublažiti škodo tudi s tem, da bi se mogoče izplačevalo kakšne subvencije razlika med tržno ceno, tržna cena je katastrofalno nizka. Vedeti morate, da kujejo dobičke na račun lubadarja preprodajalci lesa, ki svoj les poceni kupijo, ga potem odpeljejo največkrat v Avstrijo in v Avstriji drago prodajo, kajti ta les ni zanič, ampak je še vedno uporaben. Lastniki pri tem utrpijo škodo, ker je odkupna cena tega lesa smešno nizka in ne morejo nadomestiti izpada z ukrepi, ki so sicer bili. Govorilo se je v marsičem celo v javnih delih o pogozdovanju, ampak to ne odtehta tistega, da ljudi utrpijo materialno škodo in da bi jim dejansko bilo treba pomagati. Jaz sem pričakoval, lahko se pa motim, mi bo državni sekretar odgovoril o tem, da bi ljudje v tem proračunu dejansko pričakovali tudi neko odškodnino za nastalo škodo. Še enkrat poudarjam, ta zadeva se še ni ustavila, zadeva gre naprej. Vidni so goloseki, mislim da si je ministra to ogledala tudi državni sekretar in dejansko bi prosil za odgovor ali je v tem proračunu za naslednje leto in za leto v naprej predviden kakšen ukrep, ki bi ublažil to nastalo škodo? Resno pa pozivam tudi pristojno ministrstvo, da je do tega problema bolj pozoren, ker se mi zdi, da smo mi, ki živijo na periferiji nekje za krajem odmaknjeni od glavnega mesta in da se tukaj stvari ne vidijo tako kot na podeželju tako, da bi dejansko prosil za odgovor ali je v letu 2020 in 2021 predvideno kakršnokoli materialno pomoč za lastnike gozdov, ki so utrpeli škodo lubadarja.

Hvala.

Najlepša hvala, kolega Kramar. Naslednja, ki je prijavljena je kolegica Dimic.

Kolegica Dimičeva, izvolite.

Hvala lepa. Lepo pozdravljeni vsi prisotni.

Me veseli, da vidim danes tudi predstavnikov ostalih ministrstev tukaj, ker vendarle pri nekem proračunu, ki se dotika razvoja Slovenije tako gospodarskega seveda tudi kmetijskega, ker kmetijstvo je eden del gospodarske panoge in jo ustvarja sicer v majhnem odstotku pa vendarle na vseh odborih Odbora za kmetijstvo razpravljamo kako bomo dvignili ta odstotek, da bo kmetijstvo bolj pomembno postalo in seveda, da bomo vendarle prišli do boljše, višje samooskrbe v Sloveniji. Ko pogledamo proračune za leto 2020 in tudi za leto 2021 lahko rečem, da ne vem, če je proračun naravnan za to. Ne vem, če je v proračunu seveda vpeto tudi višja stopnja samooskrbe, če pa je mi boste pa povedali v kateri postavki je to zajeto? Seveda je kmetijstvo in razvoj kmetijstva dolgoročna panoga. Jaz sem včeraj poslušala enega izmed radijskih postaj lahko rečem Radio Ognjišče, kjer se je ministrica javljala kako in kaj bo naredila v prihodnosti na področju kmetijstva. Jaz sem res pričakovala, da bo danes ministrica tukaj, ker se mi je že od včeraj vrtela v glavi določena vprašanja. Ministrica je rekla, da je kmetijstvo specifična panoga, ki potrebuje za neki razvoj neki preboj dolgoročno politiko in računa, da bi se v 10 letih stanje v kmetijstvu spremenilo s politiko, ki bo vsako leto nekaj dodala. Jaz, boste me popravili, kaj se dodaja v teh proračunih, da bomo čez 10 let imeli v Sloveniji neko uspešno kmetijsko branžo, če lahko tako rečem, kaj je tisto, kar bo? Jaz sem res pričakovala mogoče pa me boste popravili kakšen tak ukrep, ki bo dejansko poleg proračuna ali pa je zajet v proračunu pa, da ga mi vsi ostali poslanci ali pa samo jaz ne vem kaj je tisti ukrep znotraj vseh teh številk in teh finančnih zagotovil – kaj je tisto, kar bo vleklo kmetijstvo navzgor v prihodnjem letu oziroma v prihodnjih dveh letih, ker imamo proračun za leto 2020/2021? Jaz sem malo pregledala tako, čez številke šla. Sem videla, da je za leto 2020 se za 1, 6 milijonov povišujejo sredstva na postavki strokovne naloge in svetovanje v kmetijstvu v okviru postavke kmetijstvo, ukrepi za stabilizacijo trga. Jaz sem res mislila, da je to namenjeno javni službi kmetijskega svetovanja. Pa mi boste povedali, če je to to. Ker če je to to, potem upam, da bodo prišla neka nova znanja, tudi do kmetov neke nove tehnologije in nov vpogled na reševanje tudi samooskrbe in seveda ne nazadnje tudi slovenskega podeželja.

Se mi zdi, da enostavno se ne zavedamo, da imamo ali pa, da smo priča nekim podnebnim spremembam. Vsako zanikanje, da tega ni, se mi zdi, da ne sodi v ta čas in v ta Državni zbor, če nas vsi opozarjajo, da prihaja do podnebnih sprememb in seveda prilagajanje podnebnim spremembam ostajajo na istem finančnem stanju kot že zdaj, kot že danes. Se mi zdi, da enostavno ne vem kje je tukaj zdaj tisti razvoj, ki bo pripomogel k temu, da se bo slovensko kmetijstvo prilagodilo podnebnim spremembam. Pa me boste popravili, kaj se bo zgodilo. Ampak glejte, finančna sredstva v obeh proračunih ostajajo na 4, 2 milijona evrov. Vem, številka je velika. Kmetje si mislijo, kaj je vse to, ampak ko pa jih vprašaš, kaj ste pa vi za to dobili, pa dejansko ti ne zna praktično nič povedati. Boste me popravili.

In to kar je že gospod Kramar opozarjal, sem malo trznila glede na to, da za skoraj 10 milijonov se znižujejo sredstva na postavki obnova, nega, varstvo gozdov za leto 2020. Pa sprašujem, kako to? Mogoče zato, ker sredstva na tej postavki ostajajo in so neizkoriščena in da ni interes mogoče lastnikov gozdov in kmetov, da bi ta sredstva pokoristili, ampak nihče se pa ne vpraša verjetno – tisti, ki ste pripravljali to, zakaj je temu tako. Mogoče pa razpis ni pravilno zasnovan. Na tem odboru sem jaz že vas spraševala že ravno pri tej postavki, da ni dovolj, da samo rečemo: »Bomo namenili za sadnjo toliko in toliko denarja.« Mi vemo, da so se slovanske kmetije zmanjšale številčno. Da na slovenskih kmetijah ni več in da so starejši in da ni več neke domače pomoči, ne bom rekla delovne sile, ker to mi deluje tuje in se mi ne zdi, da je to vezano na neko družinsko kmetijo, ampak, da so se družinske kmetije številčno zmanjšale. Da je manj članov in da ti člani enostavno ne zmorejo seveda sami v taki veliki meri poskrbeti za svoje gozdove in da sem tukaj že predlagala na tem odboru, da bi bila pametna spodbuda, da se ta finančna sredstva namenijo za neko krajšo zaposlitev, za reševanje kakšne brezposelnosti in da bi se lahko na ta način potem tudi naše gozdove obnovilo hitreje. Ne rečem, tudi sama sem prisotna na področju Postojnskega. Se res gozdovi sami obnavljajo, ampak saj ni samo sama obnova, je nega najbolj pomembna, ne? Vse to preraščanje s slakom in z vsem možnim robidovjem, se mi zdi, da dela večjo škodo, kakor, da ni nič. Je podrast močna, ampak če ne bo se to spodbujalo in iskalo sredstva, da bi vendarle nekdo najel nekoga, ki bo šel to delati in seveda bil iz tega konta plačan, je potem najlažje reči: pri kmetih ni interesa za obnovo gozdov in vzamemo 10 milijonov, praktično oni pa ne morejo do tega denarja priti, ne vem no, se mi zdi da je zadeva, na ta način, ni pravilno zastavljena.

Kar se tiče samega proračuna, tudi za leto 2021, se povišujejo sredstva za znanstveno raziskovalno delov kmetijstvu, za leto 2021, na milijon 700, pa me zanima, kaj ministrstvo predvideva pod to besedo znanstveno raziskovalno delo v kmetijstvu, če se na drugi strani ne popravlja ali pa ne zvišujejo ukrepi podnebnim spremembam. Mogoče je raziskovalno delo v kmetijstvu, znanstveno raziskovalno delo v kmetijstvu, mišljeno delo ali pa posodabljanje z digitalizacijo z pametnim slovenskim kmetijstvom, pa mi boste povedal, verjetno, če ste to v proračun dali? Jaz mislim, da morate imeti vizijo in strategijo, kako boste ta sredstva porabili leta 2021 že danes, ker drugače, kajne, nima smisla, da se na ta način dela, da se potem leta 2021 gleda, zakaj se ta postavka v proračunu ne koristi uspešno oziroma ni interesa s strani kmetijskih deležnikov.

Enostavno sem pričakovala, lahko rečem, proračun, ki bo omogočil nek razvoj podeželja, pa vidim, da se sredstva na razvoju podeželja znižujejo. Verjamem, da se znižujejo zaradi zmanjšanja evropskih sredstev, ki jih bomo imeli na voljo v tem finančnem paketu, finančni perspektivi. Pa vendarle, se je v zadnjem letu govorilo, da se bo iz integralnega proračuna, se pravi, iz državnega proračuna zagotavljalo, da se ta sredstva ne bojo nižala.

Zdaj vidim, da se bojo nižala, da je rahel padec zaznat, pa vendarle, mi povejte nekaj spodbudnega, kar bo dalo slovenskim kmetom voljo za opravljanje kmetijske dejavnosti. Kaj je tako spodbudnega v proračunu, ki ste ga pripravili za leto 2020, 2021, da bo slovenski kmet rekel, glejte, odpirajo se nam vrata, odpirajo se priložnost, moja usmeritev bo še naprej taka, kot je bila do sedaj, pa dajte to povedat no, da bomo vedeli tudi mi, poslanci, ki se dejansko srečujemo s kmeti vsak dan in ki gledamo, kakšno je naše podeželje.

Hvala za enkrat.