9. redna seja

Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino

9. 10. 2019

Besede, ki so zaznamovale sejo

Brez zadetkov.

Transkript seje

Dober dan! Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam! Pričenjam 9. redno sejo Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne moreta udeležiti kolega Ference Horvat in kolega Miha Kordiš. Na seji kot nadomestni člani sodelujejo kolega Jože Tanko namesto Žana Mahniča, kolega Boris Doblekar namesto kolegice Jeke Godec. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red seje odbora. 1. točka – predlog zakona o spremembi Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, druga obravnava. In 2. točka – poročilo o uresničevanju resolucije o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije za obdobje 2011-2020 in za obdobje 2015-2017. 3. točka – razno.

Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov v zvezi z dnevnim redom, je določen takšen dnevni red kot ga imate pred seboj. Članice in člane odbora obveščam, da bomo zaradi krajše zadržanosti ministra za izobraževanje, znanost in šport najprej začeli z obravnavo 2. točke dnevnega reda. Ali mogoče kdo temu nasprotuje? Če nasprotuje več kot ena tretjina imamo problem, drugače pa se šteje, da smo lahko to inverzijo naredili.

Če ne, pričenjam obravnavo, in sicer 2. TOČKE DNEVNEGA REDA – POROČILO O URESNIČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI INOVACIJSKI STRATEGIJI SLOVENIJE 2011-2020 ZA OBDOBJE 2015-2017. V zvezi s to točko ste prejeli poročilo, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Dodatno pa ste prejeli še mnenje Komisije Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport. K tej točki dnevnega reda sem vabil Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Državni svet in Službo Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Besedo dajem predstavniku predlagatelja poročila, predstavniku Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport dr. Bohu. Izvolite.

Tomaž Boh

Hvala lepa, spoštovani predsednik. Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci! V kratkih orisih bi želel predstaviti periodično poročilo o izvajanju raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije kot izhaja že iz drugega ukrepa omenjene strategije. Morda zgolj za začetek postopkovno, Vlada Republike Slovenije je v mesecu juliju, natančno 4. julija sprejela to poročilo, potem ga je Svet za znanost in tehnologijo 11. septembra na svoji prvi oziroma konstitutivni seji predebatiral, se z njim seznanil in ga kot takšnega s seznanitvenim sklepom dejansko tudi sprejel oziroma se s poročilom seznanil. Zdaj druga stvar, ki jo je pomembno izpostaviti, sama strategija je v svoji osnovi zelo močno integrirala v delo vsaj treh resorjev, in sicer poleg našega Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport tudi Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in pa seveda Služba Vlade SVRK in v tem kontekstu smo poleg tega poročila, ki ga imamo pred seboj, s katerim smo poskušali združiti ne zgolj podatke, ki jih imamo na voljo, v naših virih oziroma v naših bazah tudi nadgraditi s tem kar je bilo narejenega v kontekstu tako imenovanega evropskega pregleda oziroma policy support facility, ki je bil narejen s strani Evropske komisije in je nekako vzel okvir našega delovanja na področju raziskav in inovacij in pa potem tudi tako imenovanega European innovation scoreboard, ki je poročilo, ki ga je pripravila Evropska komisija in nekako na skupni imenovalec daje vse države Evropske unije, njihovo raziskovalno in pa inovacijsko aktivnost. Zdaj, če pogledamo samo poročilo nekako lahko identificiramo, da je 10 ukrepov takšnih za katere lahko rečemo zaključena zgodba, končano, je tisto kar je bilo zamišljeno narejeno. Potem imamo veliko večino ukrepov, nekako v skupini jih naštejemo 43 za katere lahko rečemo, da so proces, se izvajajo, potekajo in bodo potekali verjetno tudi še v prihodnje, preprosto zardi tega, ker je njihova narava takšna. Če pogledamo potem pa še tiste na negativni listi, imamo pa 16 ukrepov, ki pa niso narave drugega reda, pač druge skupine in se niso izvajali v obdobju zaradi več razlogov predvsem praviloma gre za ali finančne ali širše sistemske razlogi, eni so v sami zakonodaji, ki se dotika področja, druga stvar je širša zakonodaja s področja zavodov in tretja stvar za področja javnofinančne zakonodaje, kjer pridemo do tega, da nekateri ukrepi zaradi splošnih razlogov, zaradi splošne zakonodaje niso bili izvedeni. Zdaj, kar je potrebno povedati je to, da, kot sem že omenil v začetku, sama strategija je pa zelo široko medresorsko zastavljena in povezuje celotno zgodbo od raziskovanja do komercializacije. V času njenega izvajanja in to bi posebej poudaril, so se po našem prepričanju močno izboljšali mehanizmi sodelovanja med resorji, da so inštrumenti, posebej tisti, ki jih izvajamo v kontekstu evropske kohezijske politike, bistveno bolje koordinirani kot so bili v preteklosti. In s tega vidika, verjamem, tudi rezultati boljši. In nenazadnje lahko v tem kontekstu rečemo, da poleg splošnega sistemskega okvirja, je tu še strategija pametne specializacije, ki je bila sprejeta v, pač za potrebe, v izhodišču za potrebe izvajanja kohezijske politike in za katero verjamemo, da je v letih izvajanja prešla ta inicialni namen in je bistveno širša povezovalna strategija, ki povezuje raziskave, gospodarstvo in inovacije. In moram reči, da po našem prepričanju ta sistem ne deluje optimalno ampak deluje bistveno bolje kot je deloval in ima dobre izglede, da na tem, kar smo se že naučili, dobro delamo tudi v prihodnje.

In morda samo še čisto za konec, če pogledamo nekaj tistih ključnih elementov v sami analizi. Dejstvo je, da smo relativno močni še vedno v kontekstu kadrov, torej kadrov, ki jih potrebujemo za raziskave in razvoj, tudi mednarodno primerjalno. Zelo dobri smo v povezavi naših raziskovalcev z tujimi, se pravi, ko publikacije oziroma projekti v katerih sodelujejo, tam smo med boljšimi. In tudi če pogledamo evropsko povprečje oziroma povprečje najbolj inovacijsko dejavnih držav, smo tam nad njimi. Kjer imamo resen problem in verjamem, da ga bomo v naslednjih letih skupaj, predvsem z vašo pomočjo, poskušali odpraviti je, pač kjer smo dejansko najslabši, je javno financiranje in podpora, pač s strani javnih sredstev in pa seveda tudi inovacijam prijazno okolje in v povezavi s tem raziskovalno-inovacijski sistem, ki je v izgradnji in ki ga moramo bistveno izboljšati v letih, ki so pred nami.

Toliko o samem poročilu, ki verjamem in upam tudi, da tudi vi iz njega vidite ven to, da je kolikor toliko verna predstava tega, kar v našem raziskovalno-inovacijskem sistemu imamo. Toliko s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport na to temo.

Hvala.

Hvala dr. Boh.

Besedo dajem predstavniku Državnega sveta, gospodu Branimiru Štruklju.

Izvolite.

Branimir Štrukelj

Hvala lepa, gospod predsednik. Lepo pozdravljene spoštovane poslanke in poslanci, gosti in gostje.

Torej, komisija Državnega sveta, kateri pristojnosti je tudi področje znanosti in razvoja, je poročilo pogledala. Seveda, tako kot je po navadi pri teh poročilih, mu ni kaj očitati kar se tiče preglednosti in neke logičnosti nizanja dejstev in ugotovitev.

Je pa tudi na podlagi tistih, ki so bili gosti naše seje, recimo tako predsednica Sveta za znanost in tehnologijo kot tudi drugi strokovnjaki, so pač vsi izpostavljali ključni problem znanosti, raziskovanja v naši državi. Zdaj, seveda težko bo reči kaj je bilo prej, kura ali jajce, vendar pa je seveda prišlo v zadnjih desetih, petnajstih letih do izrazitega umika znanosti izpod radarja interesa javnosti. Znanost je pristala na margini družbeni. In ali je izraz tega tudi strahoten padec v financiranju ali pa je ta marginalizacija posledica dejstva, da se je, da so se sredstva tako uničujoče zmanjševala. Slovenija se je znašla v evropskih pregledih financiranja znanosti dobesedno na samem repu, v preteklih letih, vseh evropskih držav. Evropska komisija nas je nekajkrat opozorila, da se oddaljujemo od cilja, ki smo si ga zastavili na področju znanosti, ne pa približujemo, niti ne stagniramo. In seveda to je za Slovenijo, ki pa kljub vsemu v posameznih nišnih točkah dosega zelo dobre rezultate na področju raziskovanja in znanosti, skrajno zaskrbljujoče.

Seveda je ključni krivec politični razred v tej državi, ki absolutno ne razume pomena raziskovanja za neko stabilno prihodnost in kakovost življenja v naši državi. Podobno se kaže na izobraževanju in pa na kulturi. Skratka, nek resen ,resen problem, ki ga ima ta država oziroma pogled na prihodnjo perspektivo. Zato smo problem financiranja izpostavili tudi kot enega ključnih, skupaj s tistimi razpravljavkami in razpravljavci, ki so bili gostje naše komisije. S tem v zvezi tudi opozorili na trenutno odprt Zakon o raziskovalni dejavnosti v naši državi. Kot veste, na Ministrstvu za izobraževanje potekajo usklajevanja tega zakona, ki naj bi rešil bistveno vprašanje v tej državi - to je, kako se bo financiralo izobraževanje iz javnih sredstev. Kajti pri nas so brutalno padla javna sredstva, bolj kot zasebna sredstva, za raziskovalne programe. In seveda ta formula, ki jo predlog zakona vsebuje, je tako rekoč odločilna. Če te formule v zakonu ne bo oziroma če bo izrazito razvodenena, tako da ne bo zagotavljala neke stabilne rasti – ne pozabiti, da smo se obvezali, da bo v Sloveniji en odstotek bruto domačega proizvoda bil namenjen znanosti – potem je tudi ta zakon povsem nesmiseln.

Odprlo se je tudi, in s tem sklenem, pomembno, občutljivo vprašanje uporabe slovenskega jezika oziroma razvoja jezika na področju znanosti, terminologije. In seveda tu moram reči, da so bili pogledi deljeni, ne samo ta, ki govori o tem, da je absolutno razvijati znanstveni jezik v slovenščini, če želimo slediti inovacijam in tehnološkem napredku ampak hkrati tudi, da seveda zahteve slovenskega jezika nebi smele blokirati, bom rekel možnosti izmenjave znanstvenih izkušenj na najvišjem nivoju v tej državi. Tukaj imamo predvsem v mislih, tukaj so imeli kolegi v mislih predvsem tuje raziskovalce, vrhunske znanstvenike, ki seveda bi morali za specializirane skupine tudi imeti možnost, da lahko to znanje na nek način prediskutirajo z našimi raziskovalci. Včasih je težko pričakovati, da te vrhunski tuji znajo slovenščino kot svoj materni jezik, v znanosti je pa potrebna preciznost. Tako, da je ta dilema bila reflektirana in jo bo treba v naši državi na nek razumen, bom rekel uravnotežen način v znanosti, verjetno tudi na univerzi, rešiti v dobro vseh nas.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Imamo tudi dva predstavnika Službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Torej, kdor si želi besedo, dr. Nevenka Ribič ali dr. Peter Wostner?

Hvala.

Dr. Peter Wostner, izvolite.

Peter Wostner

Hvala lepa, spoštovani.

Pravzaprav glede na dve uvodni intervenciji nimam kaj dosti za dodati. Razen to, da je vlada konec avgusta, se pravi 29. avgusta, je potrdila tudi informacijo o izvajanju slovenske strategije pametne specializacije.

Ključno sporočilo je torej, da vlada ugotavlja, da je bil narejen na tem področju velik napredek, predvsem ko gre za izboljšanje inovacijskega ekosistema, to je Tomaž prej že izpostavil. To bo na pozitivni strani. Zelo pozitiven odziv imamo tudi na terenu, s strani deležnikov, ki ugotavljajo, da je prišlo do bistvenega izboljšanja sodelovanja, tako med samimi gospodarskimi družbami, med gospodarskimi družbami in institucijami znanja in pa do neke mere tudi sodelovanje vseh prej omenjenih z državo, kar je nujno za preboj. Vse tovrstno sodelovanje je seveda podmazano, če smem tako reči, z financiranjem. Na tem področju pa, kot je že gospod Štrukelj rekel, ima ta država precejšnje težave. To se je odrazilo v najbolj dramatičen način letos pri objavi evropskega inovacijskega indeksa, kjer je Slovenija tako rekoč strmoglavila. V tem poročilu smo se kratko dotaknili tudi te teme. Ko ugotavljamo, časovno, kaj se je dogajalo, kdaj, na katerih podatkih ta temelji, je pač jasno, da brez financiranja se te negativni trendi ne bodo mogli obrniti navzgor. Mi smo, kot je v uvodu rekel Tomaž, podlage za izboljšano delovanje, torej veliki koraki so bili v tej smeri narejeni. To ne ugotavlja samo, kot ne rečem, vlada, pač pa ugotavljajo deležniki na terenu, ki vpijejo v tem, da je treba s tovrstnimi trendi nadaljevati – nadaljevati bo pa možno samo, če bo prišlo do, kot rešeno, izdatnejšega bistvenega povečanja financiranja, jaz bi rekel ne samo znanosti, pač pa celotnega znanstveno-raziskovalnega in inovacijega sistema.

Toliko. Hvala.

Hvala lepa, dr. Wostner.

Želi še kdo besedo od vabljenih?

Če ne, prehajam na razpravo.

Aja, izvolite, prosim, da se predstavite.

Jernej Salecl

Hvala lepa. Jernej Salecl iz Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Tudi mi ocenjujemo napredek pri medresorskem sodelovanju kot bistveno izboljšan kot do sedaj. Tukaj se pridružujem obema prehodnima ugotovitvama. Želel bi zgolj podpreti tudi z naše strani to, kar je bilo že slišano. Namreč, tudi mi podpiramo in pozdravljamo čim prejšnje sprejetje Zakona o raziskovalno-razvojni in inovacijski dejavnosti. Moramo poudariti, da sodelovanje na področju prenašanja znanja v okviru strategije pametne specializacije in pa strateških razvojnih partnerstev, je naredila precejšen napredek. Kar pa je že pred mano gospod Wostner povedal glede padca inovacijske sposobnosti na inovacijskih lestvicah – zagotovo je posledica manjšega investiranja v raziskave in razvoj na vseh nivojih tako imenovane TRL lestvice, kar se lepo vidi v tistem obdobju. In v tej luči je treba opozoriti, namreč vsaj v gospodarskem delu se razvoj pretežno financira iz kohezijskih virov. Približujemo se koncu tega operativnega programa in v vmesnem obdobju se je treba zavedati, tu se pridružujem še enkrat vsem trem predhodnikom, za bistveno povišanje sredstev v tem vmesnem obdobju, pa tudi kasneje iz seveda integralnih virov proračuna.

Hvala lepa.

Hvala lepa, gospod Salecl.

Moram se vam opravičiti, namreč ni vas bilo na seznamu, ker ste nekoliko kasneje prišli in sem mislil, da zaradi druge točke in te zamenjave, da ni predstavnika. Hvala lepa za vaš prispevek.

Prehajam na razpravo članov in članic odbora. Prvi prijavljeni je Marko Koprivc.

Izvoli.

Hvala lepa, spoštovani predsednik. Spoštovani gostje, spoštovani kolegice poslanke, kolegi poslanci.

Bom zelo kratek.

Želel bi samo izpostaviti, da se Socialni demokrati absolutno zavedamo, da vlaganje v znanost, raziskave in razvoj je edini način za zdravo gospodarsko rast in znanstvene preboje, ki rešujejo življenja ter delavskemu in srednjemu razredu omogočijo dostojno bivanje. Družbene inovacije pa prispevajo k kvalitetnemu in kreativnemu življenju ljudi. Jaz se tukaj pridružujem mnenju predhodnikov, da je bilo v preteklosti absolutno premalo pozornosti namenjeno vlaganju, takšnemu in drugačnemu, v znanost in razvoj. Konec koncev to tudi evropski inovacijski indeks kaže. Me pa na drugi strani veseli, da se je očitno zgodil nek premik. Konec koncev, ko bomo obravnavali proračun čez nekaj ur, bomo lahko vsi skupaj videli, da se za leto 2020 sredstva namenjena za znanost in razvoj povišujejo za 33,6 milijonov oziroma 12,5 %, kar je nek premik. Še vedno mnogo, mnogo premajhen ampak vendarle, na nek način se kaže, da gremo v pravo smer.

Druga stvari, ki je bila izpostavljena in je ravno tako zelo pomembna in pereča, je sam način financiranja, ne. Znanstveniki opozarjajo, da to, da gre vse preko razpisov za posamezne projekte, ni pravi način. Prvo, ker se preveč časa uporablja za samo birokracijo. Kot drugo, ker vir financiranja ni fiksen, ni stabilen, ni varen. In kot zadnje, pa vendarle nepomembno, na nek način se čutijo znanstveniki med seboj potem kot konkurenca in si konkurirajo drug drugemu, kar zagotovo ne vpliva pozitivno. Tako, da jaz verjamem, da se bo spremenila tudi zakonodaja, koncev koncev je v teku, ki te zadeve ureja in da se bo našlo predvsem več sredstev iz integralnega proračuna in prava oblika načina financiranja znanstvenih organizacij.

Hvala lepa.