Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam.

Pričenjam 11. sejo Odbora za pravosodje. Obveščam vas, da so zadržani oziroma po pooblastilu nadomeščajo članice in člane odbora s pooblastilom naslednji poslanci: poslance Nik prebil nadomešča poslanko Karlo Urh, ostalih nadomeščanj ali pa opravičil nimamo.

Dne 6. oktobra 2019, sem predlagal razširitev dnevnega reda z A1. in B1., in sicer gre za Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2020 in Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2021, kot je razvidno tudi iz predloga za razširitev. Gradivo ste prejeli po elektronski pošti. Drugih predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk ni bilo. Na podlagi smiselne uporabe desetega odstavka 64. člena poslovnika razprava o predlogu za razširitev dnevnega reda ni mogoča, lahko pa o tem predlogu sporočijo stališča predstavniki poslanskih skupin in Vlada.

Ali želi od navedenih predstaviti kdo stališče o predlogu za razširitev dnevnega reda seje? (Ne.) Prehajamo na glasovanje o predlogu za razširitev dnevnega reda.

Kdo je za? (12 članov.) Je kdo bil proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je tako predlog sprejet.

V skladu s sprejeto razširitvijo se bosta točki obravnavali kot prva in druga po vrsti.

Prejeli smo še dve pooblastili, in sicer Franca Breznika nadomešča poslanka Alenka Jeraj, ter Anjo Bah žibert poslanec Franc Rosec.

Odboru uvodoma predlagam, da združimo obravnavo A1 in B1 točke dnevnega reda, in sicer tako, da bi najprej dali besedo predstavnikom predlagatelja za predstavitev obeh predlogov aktov, nato bi besedo za predstavitev mnenja k predlogu za področje sodišč dobil predstavnik Sodnega sveta, temu pa bi sledila razprava članic in članov odbora.

Ali kdo k takšnemu mojemu predlogu nasprotuje? (Ne.)

Prehajamo na A1. IN B1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2020 IN PREDLOG PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2021. Predloga proračuna sta objavljena ne spletnih straneh Državnega zbora, z dne 30. 9. 2019. Kot gradivo smo prejeli tudi mnenje Sodnega sveta, z dne 7. 10. 2019. Hkrati naj omenim, da ste članice in člani odbora preko sistema UDIS seznanjeni tudi z več dopisi gospoda Marjana Čandra, ki na Odboru za pravosodje že dalj časa naslavlja svoja stališča glede razmer v slovenskih zaporih in proračunskih sredstvih, namenjenih za izgradnjo in adaptacijo le-teh.

K omenjenim točkam dnevnega reda so bili vabljeni: Ministrstvo za finance, Ministrstvo za pravosodje in Sodni svet. Zdaj pa nekaj obrazložitev postopka obravnave predloga proračuna. Odbor za pravosodje je v postopku obravnave predloga proračuna zainteresirano delovno telo. Predlog proračuna bomo obravnavali v okviru pristojnosti odbora, torej s področja Ministrstva za pravosodje in pravosodnih proračunskih uporabnikov. V skladu s tretjim in petim odstavkom, 157. člena Poslovnika Državnega zbora, lahko zainteresirano delovno telo predlaga amandmaje k posameznim podprogramom pri določenih neposrednih uporabnikih iz posebnega dela predloga državnega proračuna, ki zadevajo njegovo delovno področje, pri čemer lahko predlog za spremembo izdatkov na tem področju uravnoteži s predlogom za spremembo izdatkov na drugem področju. To pomeni, da lahko v primeru, da predlaga povečanje izdatkov v okviru neposrednega proračunskega porabnika, za obravnavo katerega je pristojno kot vir za financiranje, opredeli zmanjšanje izdatkov v okviru finančnega načrta kateregakoli neposrednega proračunskega porabnika.

Pri oblikovanju amandmajev je treba upoštevati določbe šestega odstavka 157. člena Poslovnika Državnega zbora, glede upoštevanja pravila o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki. Vloženi amandmaji ne smejo biti v breme proračunske rezerve ali splošne proračunske rezervacije, ter tudi ne v breme dodatnega zadolževanja. Tudi določba 30. člena Zakona o javnih financah opredeljuje omejitve pri sprejemanju proračunov. Na podlagi te določbe, morajo predlogi za povečanje izdatkov proračuna hkrati obsegat tudi predloge za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov proračunov v isti višini, pri čemer ti predlogi ne smejo biti v breme proračunske rezerve ali splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja.

Sedaj pa pričenjam z obravnavo Predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2020 in Predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2021. Do tega trenutka nisem prejel nobenega amandmaja kvalificiranih predlagateljev, niti predloga za amandma odbora.

Želi uvodoma besedo predstavnica Ministrstva za finance, gospa Branka Krištof?

Izvolite.

Dober dan in hvala za besedo.

S strani Ministrstva za finance, bom na kratko izpostavila nekaj osnovnih podatkov iz splošnega dela proračunov za leti 2020 in 2021. Priprava predlogov proračunov za leti 2020 in 2021 določa okvir za pripravo proračunov sektorja država 2020-2022, ki ga je Državni zbor potrdil aprila in je pripravljen na podlagi Zakona o fiskalnem pravilu. Na strani prihodkov Vlada za leto 2020 načrtuje za 4,5 procenta več prihodkov, kot so bili določeni z rebalansom 2019 in za leto 2021 še 2,7 procentov več, kot v letu 2020. Na odhodkovni strani se za leto 2020 predvideva 10 tisoč 350 milijonov evrov odhodkov, kar je za 190 milijonov evrov več, kot v rebalansu državnega proračuna za leto 2019. Za leto 2021 pa se obseg pravic porabe v primerjavi z letom 2020, povečuje za dobrih 10 milijonov evrov.

Ob upoštevanju ocen prihodkov in odhodkov, je za leto 2020 načrtovan presežek v višini 486 milijonov evrov in za leto 2021, v višini 656,5 milijona evra. Načrtovanim razrezom odhodkov se primarno zagotavljajo sredstva za zakonske obveznosti, kot so plače, transferji posameznikom in gospodinjstvom, transferji v pokojninsko blagajno, poravnava obveznosti preteklih let, izvajanje programov in projektov skupnih evropskih politik ter za aktivnosti, povezane s predsedovanjem Slovenije Svetu EU, v drugi polovici leta 2021.

Programske prioritete in vsebine prikazujejo posamezni resorji v svojih finančnih načrtih. Politika in izhodišča načrtovanih javno finančnih prihodkov in odhodkov ter pristop upravljanja javnih financ bo posebej predstavljeno na seji matičnega odbora za finance. Hvala.

Hvala za dodatno obrazložitev. Želi besedo ministrica za pravosodje? Andreja Katič, izvolite.

Hvala, spoštovani predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci ter vsi ostali prisotni!

Danes obravnavate proračun, ki bo v prihodnjih dveh letih opredeljeval del aktivnosti Ministrstva za pravosodje z obema organoma v sestavi in drugih neposrednih proračunskih uporabnikov s področja pravosodja. Ministrstvo ima tako v letu 2020 na voljo približno 75,5 milijona evrov, v 2021 pa 93 milijonov evrov. Glede na leto 2019 so sredstva za prihodnje leto, žal, za približno 1,7 milijona nižja, se pa proračunska sredstva v 2021 zato precej zvišujejo. Predvsem zaradi nižjih limitov v 2020 nikakor ne morem reči, da sem z višino zagotovljenih sredstev zadovoljna, glede na makroekonomske razmere in napovedi v prihodnje pa lahko zagotovim, da bomo z izvedbo prioritetnih investicijskih projektov lahko nemoteno nadaljevali. Kaj bodo naše ključne prioritete vezane na predlog proračuna? Nadaljujemo s projektoma novogradnja moškega zapora v Ljubljani in adaptacija ter dograditev ženskega zapora na Igu, gre za projekta, ki ste jih tukaj že obravnavali in ki bosta v prihodnjih letih zahtevala največji delež investicijskih sredstev našega proračuna; v 2020 približno 2,5, v 2021 pa glede na predvideno dinamiko že kar okoli 16 milijonov evrov. Kot država moramo poskrbeti za ustrezne zaporske kapacitete tako za zaprte osebe kot pa tudi za zaposlene, ki predano opravljajo svoje delo. Na Ministrstvu za pravosodje pa je, da projekte izvedemo čim bolj racionalno, zato skupaj s projektanti izvajamo optimizacije in tako kot smo dogovorjeni, vam bomo o tem tudi poročali. Če ostanem pri investicijah vezanih na zaporski sistem, naj poudarim, da tudi v prihodnjem letu nadaljujemo z lani začetim ciklom izboljšanja delovnih in bivanjskih pogojev zaposlenih ter zaprtih tudi po drugih zavodih za prestajanje kazni zapora. Tako v letu 2020 načrtujemo novo nabavo službenih vozil, zaključena bo obnova prostorov za obiske v Mariboru, dokončali bomo prizidek in nazidavo oddelka v Murski Soboti, sanirali odtoke in vodovod na Dobu. Glede na starost subjektov bom tudi v ostalih zavodih izvajali nujna vzdrževalna dela. Za nakup opreme za varovanje in druge posebne opreme, govorimo o video nadzornih kamerah, snemalnikih, tetra terminalih in detektorjih kovin je v 2020 predvidenih 0,3 milijona evrov. Kljub temu, da se sredstva ministrstva v 2020 znižujejo glede na letošnje leto, pa nadaljujemo tudi z investicijami za pravosodne organe. Približno milijon evrov bomo namenili za tehnično varovanje stavb, klimatizacijo in arhivsko pohištvo, nadaljujemo z obnovo voznega parka. V prihodnjem letu se bo zaključila zamenjava stavbnega pohištva na sodni stavbi v Mariboru. Poleg navedenih večjih investicij pa bomo sredstva namenjali še za druga nujna vzdrževalna dela, ki so posledica starega fonda stavb v katerih poslujejo sodišča. Največji izziv za prihodnje seveda obstaja celostna prostorska rešitev sodišč v Ljubljani, zato tudi tu že izvajamo začetne aktivnosti za ponovni zagon projekta nova sodna stavba za katerega so prve finančne posledice predvidene v letu 2021. V vmesnem času pa problematiko rešujemo z najemi. Za najeme tako v 2020 načrtujemo 6 milijonov evrov. Glavne investicije s področja informatizacije bodo financirane iz evropskih sredstev. V prihodnjih dveh letih načrtujemo zaključek prenove centralne kazenske evidence, vpisnikov državnega tožilstva in odvetništva, razširitve informacijskega sistema UX-a, nadgradnjo avdiovizualnih sistemov na sodišču ter informacijskega sistema PROBIS, ki bo omogočal podporo upravljavskim in analitičnim procesom /nerazumljivo/ ter zahtevam drugih organov v državi in EU. Poleg predstavljenih investicij ostaja moj fokus tudi na ustrezni kadrovski popolnjenosti /nerazumljivo/, se pravi uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, saj je podhranjenost na področju izvrševanja kazenskih sankcij žal vpliva tudi na aktivnost sodišč. V letu 2019 smo že uspeli zvišati kadrovski načrt za dodatnih 30 kvot, v tem času zaposlili 32 kandidatov za pravosodne policiste, aktivnosti vseskozi potekajo. Se pa zavedam, da sama zagotovitev sredstev za plače in zadostnega števila / nerazumljivo/ zaposlitev ni končni cilj, č ene prepričamo tudi kadrov, da se nam pridružijo. V ta namen zato sodelujemo na raznih platformah, govorimo o sejmih, pospešeno sodelujemo z Zavodom za zaposlovanje, tudi v medijih, ki bi ljudem približali ta poklic v največji meri, pa tudi seveda z izvedbo pred predstavljenih nujnih investicij, ki bodo zagotavljale tudi normalne pogoje dela. To je na kratek povzetek tistih res ključnih prioritet, ki se neposredno odražajo v našem proračunu, kar pa seveda ne pomeni, da pozabljamo na tiste naše druge redne naloge, za katere prav tako načrtujemo sredstva. Tu naj se na hitro dotaknem, da tudi v 2020 ohranjamo višino do sedaj zagotovljenih sredstev za izobraževanje v pravosodju. Kjer za pravosodne organe tudi letos namenjamo približno 0, 7 milijonov evrov za razna izobraževanja in razvoj kompetenc zaposlenih na sodiščih, tožilstvih in državnem odvetništvu. Za zaposlene v zavodih za izvrševanje kazenskih sankcij, je namenjeno približno 250 tisoč evrov, za strokovne sodelavce na probaciji pa 70 tisoč evrov. Ker se zavedam tudi pomembnosti projekta predsedovanja Slovenije Svetu EU, postopoma dvigujemo tudi sredstva namenjena mednarodnemu sodelovanju. Prav tako se zagotovljena sredstva za redno vzdrževanje informacije podpore na tožilstvu in odvetništvu, sredstva za delo v splošno korist v okviru probacije in še bi lahko naštevali, kot imate tudi predstavljeno.

To bi bil res en kratek uvod, spoštovani predsednik, smo pa s sodelavci tukaj pripravljeni odgovoriti na vsa vprašanja.

Hvala.

Hvala za dodatno obrazložitev predloga proračuna.

Sedaj pa dajem besedo predstavniku Sodnega sveta, če želi gospod vrhovni sodnik Vladimir Horvat?

Beseda je vaša.

Najprej lep pozdrav vsem, torej spoštovani gospod predsednik, gospe poslanke, gospodje poslanci, ostali navzoči. Hvala za besedo.

Jaz bi se najprej lotil torej našega mnenja k predlogu proračuna sodstva za leto 2020 do leta 2021. Potem pa še posebej k predlogu proračuna Sodnega sveta prav tako za leto 2020 do 2021. Pisno gradivo oziroma naše pisno mnenje ste prejeli. Dolite mi za to samo nekaj poudarkov iz tega mnenja, ki ga je sprejel Sodni svet.

Glede predloga proračuna sodstva z zadovoljstvom pozdravljamo, torej tudi oceno Vrhovnega sodišča kot predlagatelja oziroma sestavljavca finančnega načrta za sodišča, ki ugotavlja, da bodo določena sredstva v proračunu zadoščala za pokritje obveznosti za leti 2020 in 2021 na vseh proračunskih postavkah, vendar z izjemo postavk za stroške sodnih postopkov, kjer bi lahko ob koncu leta 2020 in 2021 prišlo do primanjkljaja sredstev. Gre za postavke, kjer se evidentirajo izdatki, ki so neposredno povezani z obsegom opravljenega dela, odvisni pa so od vrste in pa tudi obsega rešenih sodnih zadev. Vnaprej je seveda tudi težko oceniti, kakšne bodo dejanske finančne posledice uveljavitve zakona v postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank v prihodnjem letu. Gre za tako imenovane podrejene delničarje. Poleg tega pa torej Vrhovno sodišče in z njim seveda tudi Sodni svet, ki podpira prizadevanje Vrhovnega sodišča pri zagotavljanju potrebnih finančnih sredstev, torej poudarjamo, da naj se vsem sodiščem zagotovijo tudi primerni prostori, primeren nivo opreme ter vzpostavijo enotni in učinkoviti varnostni ukrepi. Zato, kar se tiče tega dela, torej predloga proračuna za sodstvo, prosimo oziroma predlagamo odboru, da danes podpre tudi te dodatne predloge Vrhovnega sodišča.

Dovolite mi ob tem točki, da nekako še opozorim na plačni položaj sodnikov. Tudi za, torej rešitev tega perečega problema bi potrebovali dodatna sredstva. Zdaj kako in na kakšen način je seveda drugo vprašanje. Ob tem bi pa rad opozoril na mednarodni akt, torej ker sem predstavnik Sodnega sveta in tudi sodelujem v evropski mreži sodnih svetov. Torej na Bratislavski manifest, ki ga je mreža evropskih sodnih svetov sprejela junija letošnjega leta in ga tudi poslala Evropski komisiji, ki je ta dokument prevzela oziroma potrdila kot ustrezen, kot potreben. V tem Bratislavskem manifestu pa se nekako poziva Evropsko komisijo, da ta pozove članice, torej države EU, da v svojih pravosodnih in sodnih sistemih zagotovijo potrebna denarna sredstva za nemoteno delovanje sodstva. Toliko kar se tiče predloga proračuna sodstva. Zdaj pa še mi dovolite torej naš proračun, torej proračun Sodnega sveta, katerega predstavnik sem. Tukaj bi že takoj na začetku moram opozoriti na to, da zagotovljena oziroma določena sredstva v predlogu proračuna nikakor ne bodo zadostovala za zagotavljanje tekočega, učinkovitega in optimalno kvalitetnega dela sodnega sveta v naslednjem proračunskem obdobju. Kot ste lahko prebrali, gre tukaj za tri nevralgične točke kjer bomo potrebovali in tudi zaprosili za dodatna sredstva, torej mimo tistih, ki so že določena. Najprej bi se dotaknil kadrovske problematike. Zakon o sodnem svetu je Sodnemu Svetu založil obsežne dodatne pristojnosti, poleg tega smo nekako morali se soočiti tudi z dodatnimi finančnimi potrebami za delovanje naših organov, to so disciplinski organi, komisija za etiko in integriteto ter za volilno komisijo. Torej razen tega gre pa tudi tukaj za povečanje pristojnosti sodnega sveta, ki prav tako potrebujejo dodatna finančna sredstva. Ob tem bi rad opozoril na to, da sodni svet v primerjavi z nekaterimi drugimi državnimi organi deluje za dvakrat do trikrat manjšo kadrovsko podporo strokovno in administrativno-tehničnega kadra. Primerjave smo podali tudi v samem pisnem gradivu. Ocenjujemo, da bi za nemoteno izvajanje nalog morali zagotoviti še 5 dodatnih zaposlitev. Za enkrat bi se zadovoljili z dvema in predlagamo, da se za ti dve kadrovski potrebi že v letu 2020 in 2021 zagotovijo dodatna sredstva za ti dve zaposlitvi. Ocenjujemo, da bi, to pa ni v gradivu, da bi potrebovali približno 50 tisoč evrov dodatnih sredstev na letni ravni za zaposlitev dveh dodatnih kadrov. Potem še nadaljujem. Že prej sem omenil rast materialnih stroškov zaradi povečanega obsega dela samega Sodnega sveta. trenutni primanjkljaj sredstev, predvsem gre tudi za sejnine, potnih stroškov članov Sodnega sveta in njegovih že omenjenih treh delovnih teles. Trenutno moramo pokrivati s prerazporejanjem sredstev iz, torej stroškov za investicije. Po drugi strani pa seveda ne moremo realizirati zato druge potrebe, ki je prav tako pereča, to je pa informacijska podpora za delo organa, to je konferenčni sistem, ki je trenutno izposojen od Okrožnega sodišča v Ljubljani in od Ministrstva za pravosodje, vendar ta še daleč ne dosega potreb dela sodnega sveta. torej je dotrajan, delno je celo neprimeren, pomanjkljiv, predvsem bi pa poudaril, da je sposojen in tako stanje seveda ne more trajati v nedogled. Zdaj, za potrebe nabavo novega informacijskega podpornega sistema, torej konferenčnega sistema Sodnega sveta, bi potrebovali še približno 60 tisoč evrov. Že prej omenjenih 50 tisoč še dodatnih torej 60 tisoč evrov.

No, zdaj sem pa že pri tej zadnji 3. točki, to pa je predsedovanje Republike Slovenije Evropski uniji v letu 2021 in s tem povezane potrebne aktivnosti sodnega sveta v istem letu. Moram poudariti, da je sodni svet že vrsto let zelo aktiven član evropskega pravosodnega prostora. Predvsem smo seveda povezani na že omenjeno mrežo sodnih svetov, to je evropsko mrežo, ta Evropska mreža pa se neposredno povezuje z Evropsko komisijo in evropskim parlamentom, ki ves čas podpira delovanje mreže. Letos smo se nekako že odločili na sodnem svetu, da začnemo s potrebnimi aktivnostmi za organizacijo generalne skupščine evropske mreže Sodnih svetov in bomo zaprosili seveda, če bomo dobili odobrena sredstva za ta namen za organizacijo torej bomo vložili kandidaturo za organizacijo te generalne skupščine. Za enkrat seveda v proračunu za leto 2021 nimamo zagotovljenih sredstev. Moram pa pri tem poudariti ne gre za ne vem kakšna velika, visoka, obsežna sredstva, ampak potrebno je poudariti to, da ta v naprej založena sredstva kasneje refundira evropska mreža sodnih svetov skoraj v celoti oziroma vsaj v pretežni višini. Torej, za enkrat težko govorim o kakršnikoli številkah, ampak zagotavljam vam, da kakšna posebna torej kakšen visok procent sredstev glede na vse proračun seveda ni vprašljiv. Gre za zelo majhen obseg sredstev glede na celotni proračun. Kot rečeno to, potem refundira evropska mreža skoraj v celoti. Ob tem bi podaril še to, da organizacija torej generalne skupščine v času, ko bo Republika Slovenija predsedovala Evropski uniji pomeni čast in priznanje ne samo Sodnemu svetu ne samo slovenskemu pravosodnemu oziroma sodnemu sistemu, ampak tudi naši državi seveda kot celoti. To je na kratko vse, kar sem vam želim omeniti. Tudi na tem mestu tudi glede proračuna za delovanje Sodnega sveta seveda prosim oziroma predlagam za podporo vašega spoštovanega odbora, da podpre tudi naše predloge za dodatna finančna sredstva.

Hvala lepa.

Hvala za dodatno obrazložitev. Sedaj pa dajem besedo članicam in članom odbora. Kdo želi besedo? Izvolite, besedo ima podpredsednik Dejan Kaloh.

Predsednik, hvala za dano besedo. Spoštovana ministrica, spoštovana državna sekretarka ter ekipa pozdravljeni!

Dotaknil bi se sedaj na začetku predlog proračuna za naslednje leto se pravi 2020. Vidno je, da glede na oceno realizacije iz 2019 smo priča znižanju sredstev sicer, da je denarja za celoletno poslovanje malo je nekako zimzelena pesem vidim vseh resorjev bi pa izpostavil sam področje informatizacije sodišč, kar je že ministrica omenja. Sedaj v tem predlogu proračuna je predvidenih 10 milijonov 360 tisoč v primerjavi z realizacijo za 2019 z 8 milijoni 106 tisoč je to za skoraj 2 milijona povečanja. Ministrica govorili ste, da bo to financiranje informatizacija sodišč potekalo tudi iz evropskih sredstev? Sedaj me zanima ta / nerazumljivo/ tega povečanja pa financiranje iz evropskih sredstev kako vi gledate na to. Seveda sedaj vrsto let poslušamo uspešnost informatizacije slovenskih sodišč, še pred leti se je recimo dogajalo, da so okrajna sodišča ravno, zaradi pomanjkljivega sistema zalagala oporoke skoraj tisoč oporok so okrajna sodišča založila pa me sedaj zanima kdaj bo enkrat za končno slovenski sodni sistem popolnoma informatiziran, to me zanima?

Hvala lepa.

Hvala za vašo razpravo. Sedaj ima besedo Predrag Baković.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo. Spoštovana ministrica, gosti, kolegice in kolegi!

Kolega Kaloh mi je dal kar dobro iztočnico, kar se teh stvari tiče. Seveda ministrica ni zadovoljna s proračunom tudi jaz nisem najbolj navdušen. Veliko izzivov je, ministrstvo je izjemno pomembno, če želite tudi opravlja odgovorno delo in tudi sam bi se nekako osredotočil na to informatizacijo tako sodišč, državnih tožilcev, državnega odvetništva vidimo, da je vsak milijon evrov predvidenih, potem tudi iz postavk učinkovito pravosodje verjetno bo šlo na ta namen tam kjer je 3,4 milijone. Zanima me oziroma morda bi se morali tudi nekako zavedati težave, ki jih imamo še nekje pa bi opozoril na pravzaprav kar konkreten primer, in sicer mi imamo težavo pri izvajanju prisilne izterjave globe in stroškov postopka, ki je konkretno opredeljena v 20. členu Zakona o prekrških. Ta odločba govori oziroma določba govori, da storilcu, ki ne plača globe in stroškov postopka in se zoper njega vodi prisilna izterjava se v upravnem postopku do plačila globe in stroškov postopka ne izda potrdila iz uradne evidence ali ne podaljša dovoljenja iz tistega upravnega področja na katerem je storjen prekršek. Ta določba velja že od 6. maja 2018, torej več kot eno leto. Po informacijah katere imam, pa se ne izvaja zaradi tega, ker pristojni organi oziroma pristojna ministrstva nimajo poenotenih evidenc. Tukaj ne gre samo za težavo na pravosodju, gre tudi verjetno v javni upravi, na notranjih zadevah in še kje. Torej, pa me zanima, ali pravzaprav se bo lahko iz teh postavke informatizacije poskušalo kaj narediti tudi na tem področju, da se ta člen Zakona o prekrških, ki bi moral živeti, pa ne živi, nekako spravi v življenje. Tako, da to je pravzaprav nekako moj apel, bolj tistim, ki delijo pogačo, kot pa tistim, ki jo uporabljajo. Tako, da morda gre tukaj bolj za retoričen apel in pa klic na to, da se pričnejo določenih tudi zave… tem, ker zdi se mi nedopustno, da določba, ki je v veljavi več kot letno dni, se pač ne izvaja zaradi take stvari, kot je pomanjkljiva informatizacija med ministrstvi.

Bi pa pozdravil seveda nadaljevanje teh aktivnosti, ki se tičejo zaporov, tako adaptacije na Igu, investicija novega zapora v Dobrunjah in ostalih investicijah URSIKS, te so še posebej pomembne, in se sicer še dobro spomnimo zadnjih sej, kjer je prihajalo do nekih polemik in težav, ki so se dogajale v tej upravi. Torej, slabih razmerah pravosodnih policistov. Zdaj kot vidim je za opremo le tem namenjenih 400 tisoč evrov in pa 300 tisoč še za oborožitev in posebno opremo. In tukaj je pomemben tudi kadrovski načrt URSIKS in njihov apel o teh kadrovskih okrepitvah. In ta apeli morajo bili uslišani, kajti zavedajmo se, da te ljudje opravljajo izjemno pomembno funkcijo in seveda tudi v izjemno stresnih in oteženih okoliščinah delovanja.

Dotaknil bi se še ene stvari, in sicer Službe za probacijo. Tudi to je zame izjemno pomembna služba, ki pa je, kot slišim trenutno kadrovsko še vedno podhranjena in v celoti ne more izvajati svoje poslanstva in zato močno podpiram prizadevanje Ministrstva za pravosodje in seveda službe same, da se ta služba ponovno kadrovsko, ne ponovno, kadrovsko okrepi in končno s polnimi pljuči nekako zadiha in prične opravljati to svoje poslanstvo, ki je v družbi izjemno pomembno. Toliko zaenkra. Hvala lepa.